Skoči do osrednje vsebine

Označba na živilu je vir informacij in predstavlja komunikacijo med proizvajalcem oziroma prodajalcem na eni strani in med kupcem oziroma potrošnikom na drugi strani. Za kupca oziroma potrošnika je najpomembnejše, da označba na živilu vsebuje vse potrebne informacije o živilu, kar mu omogoči ustrezno izbiro in uporabo živila. Podatki na označbi morajo biti točni, nedvoumni in dobro vidni ter ne smejo zavajati potrošnika.

Za določene skupine živil, kot so naprimer oljčno olje, med, čokolada in drugo, je pri označevanju potrebno obvezno upoštevati dodatno predpisane zahteve v zvezi s poimenovanji teh živil.

Poleg obveznega splošnega označevanja je pri navedbah za zdravstvene in prehranske trditve potrebno upoštevati v EU dodatno predpisane zahteve, ki vključujejo sezname v EU odobrenih zdravstvenih in prehranskih trditev. Njihova uporaba je prostovoljna.

Informacije o živilih za potrošnike

Namen zakonodaje o označevanju živil je doseči visoko raven varovanja zdravja potrošnikov in zagotovitev pravice do obveščenosti potrošnika, da se jim omogoči sprejemanje premišljenih odločitev. Pravila na področju varnosti hrane in varstva potrošnikov v EU so jasna, potrošniki morajo biti obveščeni o tem, kaj kupujejo, vse sestavine pa morajo biti navedene na embalaži. Zakonodaja vključuje kot obvezne podatke področja, ki so pomembna z vidika varovanja zdravja, kot so na primer alergeni in hranilna vrednost. Obvezni podatki so tudi področja, ki so pomembna z vidika pravice potrošnikov do obveščenosti in zaščite pred potvorbami, na primer država porekla in kraj izvora ter poimenovanja živil.

Z branjem označb na živilih lahko potrošnik prepozna in ustrezno izbere živila glede na svoje prehranske potrebe. Med najpomembnejše informacije na označbah živil sodijo prodajno ime živila, seznam sestavin, hranilna vrednost in rok uporabe. Prodajno ime potrošniku omogoča prepoznavanje narave živila in njegovo razlikovanje od drugih podobnih izdelkov na tržišču. Danes je na trgovskih policah mnogo živil, zato je poznavanje sestave in hranilne vrednosti živil ključnega pomena za izbiro živil. Vsebnosti hranil lahko preverite v tabeli hranilne vrednosti. Informacija o hranilni vrednosti živila je na označbi živil običajno predstavljena v obliki hranilne tabele ali v linearnem zapisu. Obvezni elementi hranilne vrednosti so energijska vrednost ter količina maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin, in soli, ki jih vsebuje živilo. Sestavine so v seznam vključene po padajočem vrstnem redu glede na maso, vključno z aditivi, ki jim je posebej opredeljena funkcija, ki jo imajo v izdelku. V seznam sestavin je vključeno tudi označevanje alergenov, ki so na seznamu zapisani z drugačno pisavo kot ostale sestavine (naprimer krepko). Seznam sestavin združuje informacije o vseh sestavinah, ki so bile uporabljene pri proizvodnji živila. Sestavine so v seznam vključene po padajočem vrstnem redu glede na maso, vključno z aditivi, ki jim je posebej opredeljena funkcija, ki jo imajo v izdelku. To pomeni, da je prva sestavina na seznamu, tudi tista, ki jo je v izdelku največ. Na seznamu sestavin je označena tudi količina sestavin, ki so za živilo posebej značilne in so običajno izpostavljene na označbi, bodisi v imenu živila ali na sliki, naprimer jagodni jogurt ima med sestavinami naveden delež jagod v izdelku. Med razpoložljivimi jagodnimi jogurti, s prebiranjem seznama sestavin, lahko izberemo jogurt z največjim deležem jagod oziroma lahko preverimo ali so jogurtu jagode dejansko dodane ali pa gre za jogurt, kateremu je bila dodana zgolj aroma jagod.

Institut "Jožef Stefan" je v sodelovanju z Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pripravil tudi spletno orodje za izračun in  označitev hranilne vrednost predpakiranega živila. Orodje je na voljo na naslednji povezavi: Prehranske označbe-izračun.

Država porekla končnega izdelka je določena po carinski zakonodaji (carinskem zakoniku), ki določa, da ima izdelek poreklo države ali ozemlja, kjer je bila v za to opremljenem podjetju opravljena njegova zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje. Potrošniku je tako po navadi na voljo podatek glede porekla končnega izdelka, ne pa tudi glede kraja izvora surovine.

Pomembna vsebina, ki jo obravnava navedena uredba je, da mora biti označevanje jasno in čitljivo. Za ta namen je predpisana najmanjša velikost pisave za obvezno obveščanje 1,2 mm. Vendar, če je največja površina paketa manjša od 80 cm², se najmanjša velikost zmanjša na 0,9 mm.

Označbe na živilu morajo biti v razumljivem jeziku na opaznem mestu embalaže, tako da so zlahka vidne, razumljive, nedvoumne, jasno čitljive in neizbrisne ter ne smejo biti skrite, nejasne ali prekinjene z drugim besednim ali slikovnim gradivom. Podatki za ime živila, neto količina, vol.% za pijače, ki vsebujejo več kot 1,2 volumskega odstotka alkohola, morajo biti v istem vidnem polju. Uporaba slovenskega jezika na embalaži je v Sloveniji obvezna skladno z Zakonom o javni rabi slovenščine.

Pomemben podatek za potrošnika je rok uporabe. Na embalaži živil se glede na vrsto živila uporabljata dva načina označevanja roka uporabnosti. Porabiti do označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo, uporabno najmanj do označuje datum minimalne trajnosti, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Porabiti do označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo. Živil po preteku datuma porabiti do ne uporabljajte.

Rok porabiti do je naveden na hitro pokvarljivih živilih, kot so naprimer sveže ribe, sveže mleto meso, sveže solate.

Upoštevajte navodila za shranjevanje, kot so hraniti v hladilniku ali hraniti pri temperaturi 2-4 °C, saj se bo hrana sicer hitreje pokvarila in se lahko zastrupite.

Če hrano kmalu po nakupu doma pravilno zamrznete, je lahko rok uporabnosti daljši od roka porabiti do. Vendar morate pri tem upoštevati vsa morebitna navodila na embalaži, kot so zamrzniti do datuma in porabiti do, iz zamrzovalnika vzeti neposredno pred uporabo ali pred uporabo temeljito odtajati in uporabiti v 24 urah.

Ko živilo, ki ima naveden datum porabiti do odprete, upoštevajte vsa morebitna navodila za shranjevanje in uporabo, kot je na primer porabiti v treh dneh po odprtju, ter ne pozabite, da je treba to živilo porabiti do navedenega datuma. Uporabno najmanj do označuje datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost.

Živila so po tem datumu varna za uporabo, če upoštevate navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana, vendar lahko začenjajo izgubljati okus in teksturo.

Rok uporabno najmanj do je naveden na številnih ohlajenih, zamrznjenih, posušenih (testenine, riž), konzerviranih in drugih živil (rastlinsko olje, čokolada, in drugo)

Preden zavržete staro hrano, katere rok uporabno najmanj do je pretekel, preverite, ali je embalaža nepoškodovana ter ali ima živilo še vedno dober videz, vonj in okus.

Ko živilo, ki ima naveden datum uporabno najmanj do odprete, upoštevajte vsa morebitna navodila, kot je na primer porabiti v treh dneh po odprtju. Cilj označevanja roka uporabnosti je v varni in obveščeni uporabi živil. Rok uporabnosti velja le, če je izdelek kupljen nedotaknjen in nepoškodovan. Potrošniki naj sledijo navodilom proizvajalca o shranjevanju, predvsem naj pazijo na temperaturo skladiščenja in pogojem, ki veljajo po odprtju izdelka. Priporočljivo je, da potrošniki spremljajo rok uporabnosti ob nakupu živil, saj se s tem izognejo nepotrebno zavrženi hrani. Prav tako je rok uporabnosti treba spremljati v domačih zalogah hrane, kjer so v nasprotju z izdelki označenimi s Porabiti do, izdelki označeni z datumom minimalne trajnosti Uporabno najmanj do, varni za uživanje, tudi če je ta že pretekel in ima živilo še vedno dober videz, vonj in okus. Po Uredbi živila, ki jim preteče datum Porabiti do, niso varna za uživanje.

Ker je za potrošnike pomemben podatek o kraju izvora oziroma o poreklu osnovnih sestavin v živilih, je Komisija 28. maja 2018 sprejela Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/775 o pravilih za uporabo člena 26(3) Uredbe (EU) 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, kar zadeva pravila glede navajanja države porekla ali kraja izvora osnovne sestavine živila. V njej je zlasti pojasnjeno in usklajeno, kako je treba označiti poreklo oziroma kraj izvora osnovne sestavine ali sestavin. Izvedbena uredba se začne uporabljati 1. aprila 2020.

Zdravstvene in prehranske trditve

Na trgu obstaja vedno večje število živil, ki so označena in oglaševana s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami. Da bi zagotovili visoko raven varstva interesov potrošnikov in olajšali njihovo izbiro ter da bi preprečili zavajanje potrošnikov, je EU na tem področju sprejela enotno zakonodajo. Uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih ureja Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Ta uredba usklajuje določbe zakonov ali drugih predpisov v državah članicah, ki se nanašajo na prehranske in zdravstvene trditve z namenom, da se zagotovi učinkovito delovanje notranjega trga ob istočasnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov.

Uporablja se za prehranske in zdravstvene trditve pri komercialnem obveščanju, in sicer označevanju, predstavljanju ali oglaševanju živil, namenjenih končnemu potrošniku, vključno z živili, ki so namenjena restavracijam, bolnišnicam, šolam, menzam ter podobnim obratom javne prehrane.

Trditev pomeni vsako sporočilo ali predstavitev, ki ni obvezna v okviru zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje, vključno s slikovno predstavitvijo, grafično predstavitvijo ali predstavitvijo s simboli v kakršnikoli obliki, s katero se navaja, domneva ali namiguje, da ima živilo posebne lastnosti. 

Prehranska trditev pomeni vsako trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da ima živilo posebno ugodne prehranske lastnosti zaradi energije (kalorične vrednosti) in oziroma ali hranil ali drugih snovi. Skladno z Uredbo (ES) št. 1924/2006 so dovoljene samo prehranske trditve, ki so navedene v Prilogi te uredbe in so v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi.

Zdravstvena trditev pa pomeni vsako trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da obstaja povezava med kategorijo živil, živilom ali eno od njegovih sestavin na eni strani in zdravjem na drugi strani (naprimer pomaga pri prebavi).

Zaradi preglednosti in da bi se izognilo večkratnim prijavam trditev, ki so že bile ocenjene, je Komisija vzpostavila javni register, ki se stalno dopolnjuje in vsebuje seznam teh trditev.

Dokumenti

Zakonodaja EU

Iskalnik