Kritična infrastruktura

Kritična infrastruktura na področju zdravstvene oskrbe obsega tiste dejavnosti, ki prispevajo k neprekinjenosti in celovitosti njenega delovanja. Ministrstvo za zdravje je nosilec sektorja zdravstvene oskrbe in je odgovorno za pripravo strokovnih usmeritev, podajanj soglasij ter ukrepov, upravljavec kritične infrastrukture, zdravstveni zavod oziroma inštitut, pa zagotavlja neprekinjeno delovanje in pripravi dokumente za načrtovanje.

Obrambne priprave in varstvo pred naravnimi ter drugimi nesrečami

Pomemben vidik kakovosti in varnosti sistema zdravstvenega varstva predstavlja tudi delovanje in ukrepanje v primeru naravnih in drugih nesreč ter v kriznih razmerah. Na Ministrstvu za zdravje pripravljamo pravne podlage, navodila in smernice za koordinacijo dela in za sodelovanje z drugimi ministrstvi, organi in organizacijami v primeru naravne ali druge nesreče. Skrbimo tudi za obrambno načrtovanje in načrtovanje s področja zaščite in reševanja za vse vrste nesreč, skladno z državnimi načrti, ter za usposabljanje in opremljanje zdravstvenega osebja za delo v izrednem ali vojnem stanju, v krizi ali med naravno ali drugo nesrečo.

Načrtovanje ukrepov ob nesrečah na državni ravni

Pomemben del varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je pripravljenost nanje, saj s tem zmanjšujemo število žrtev. Ključni del pripravljenosti je načrt (zaščita, reševanje in pomoč), s katerim zagotovimo primerno organiziranost v primeru kriznih razmer in predvidimo potrebne ukrepe za zmanjšanje posledic nesreče.

Na državni ravni se pripravljajo načrti za:

• nesrečo na morju,
• množičen pojav posebno nevarnih bolezni živali,
• potres,
• poplave,
• jedrsko ali radiološko nesrečo,
• nesrečo zrakoplova,
• železniško nesrečo,
• velike požare v naravnem okolju,
• uporabo orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma teroristični napad s klasičnimi sredstvi,
• nalezljive bolezni pri ljudeh.

Vsebina državnih načrtov je dostopna ne spletni strani Uprave za zaščito in reševanje.

Poleg omenjenih državnih načrtov zaščite in reševanja so bili na ravni Ministrstva za zdravje izdelani tudi:

Kemijske, biološke, radiološke in jedrske (KBRJ) nesreče

Vsaka nesreča zahteva ustrezen odgovor vseh sil in sredstev, ki so dostopni v neki družbi in okolju. Reševanje v nesrečah z nevarnimi snovmi je za reševalne ekipe močno oteženo prav zaradi velike nevarnosti, da tudi reševalci postanejo žrtve. Pri reševanju v nesrečah z nevarnimi snovmi so tako potrebne posebna opremljenost, zaščita in dodatna usposobljenost zdravstvenega in drugega osebja za varno, pravilno in učinkovito obravnavo ponesrečencev.

Množične nesreče

Zaradi omejenih kadrovskih in materialnih zmogljivosti, je ustrezno načrtovanje, organizacija in delo ob množičnih nesrečah ključnega pomena za obvladovanje, ukrepanje in oskrbo večjega števila poškodovanih. Organizacija dela, prerazporeditev osebja, prostorov in opreme postanejo enako pomembni elementi kot samo strokovno ukrepanje. Uspešnost delovanja zdravstvenega sistema oziroma služb nujne medicinske pomoči ob nesrečah z velikim številom poškodovanih, je odvisna od učinkovitosti priprav na take dogodke. Pomembna vloga pri tem gre zanesljivo načrtovanju delovanja in odzivanja zavoda ter zaposlenih ob takih nesrečah. Smernice za delovanje sistema nujne medicinske pomoči ob množičnih nesrečah zagotavljajo enotno in usklajeno načrtovanje ter delovanje sistema nujne medicinske pomoči na nacionalnem nivoju.

Prikolice za množične nesreče

Uprava za zaščito in reševanje je zato financirala projekt razvoja lahke namenske prikolice z opremo za reševanje ob množičnih nesrečah. Prikolice vsebujejo opremo za reševanje in zdravstveno oskrbo večjega števila poškodovanih in so namenjene za uporabo na območju pristojne regije, po potrebi pa tudi širše v državi in ob nudenju meddržavne pomoči.

Prikolice so glede na oceno ogroženosti (potres, množične nesreče na avtocesti in v predorih) nameščene v prostorih poklicnih gasilskih enot širšega pomena, ki zagotavljajo prevoz prikolice in logistiko ob intervencijah.

Lokacije prikolic:

• Celje (Zahodnoštajerska regija),
• Murska Sobota (Pomurska regija),
• Koper (Obalna regija),
• Novo mesto (Dolenjska regija),
• Kranj (Gorenjska regija),
• Nova Gorica (Severnoprimorska regija),
• Ljubljana (Osrednjeslovenska regija).

Prikolica se uporablja skladno z navodilom, ki med drugim določa:

• namen in opis prikolice,
• zagotavljanje pripravljenosti prikolice,
• postopek ob uporabi (aktiviranju) prikolice in
• uporabo prikolice za potrebe usposabljanja in predstavitve dejavnosti in opreme s področja zaščite, reševanja in pomoči ter nujne medicinske pomoči širši javnosti.

Prikolica se aktivira skladno z Načrtom aktivacije prikolice v posamezni regiji. Izdelavo in usklajevanje načrta koordinira pristojna izpostava Uprave za zaščito in reševanje.

Uporaba kalijevega jodida

Dobra pripravljenost omogoča učinkovito ukrepanje in blaži posledice ob vsaki nesreči. Tablete kalijevega jodida so eden od zaščitnih ukrepov ob morebitni jedrski ali radiološki nevarnosti. Z zaužitjem tablete preprečimo kopičenje radioaktivnega joda v ščitnici. Vendar se tablete lahko zaužijejo šele potem, ko ta zaščitni ukrep odredi poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije in nas k temu pozove preko sredstev javnega obveščanja. 

V Sloveniji zalogo tablet kalijevega jodida redno obnavljamo. Upravičenci so prebivalci v 10 kilometrskem pasu okoli Nuklearne elektrarne Krško do dopolnjenega 40. leta starosti, ki jih lahko predhodno brezplačno prevzamejo v lekarnah ob predložitvi kartice zdravstvenega zavarovanja. Za ostalo prebivalstvo se tablete hranijo v državnih blagovnih rezervah in bodo razdeljene v primeru potrebe.

Zaužitje tablet kot zaščitni ukrep je v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije.