Projekti in programi

Tema projekta v letu 2025 je evakuacija in poteka pod sloganom Požar ne čaka - pomembna je sekunda vsaka. Poznaš evakuacijsko pot?

Na Ministrstvu za kulturo po več desetletjih celovito in sistemsko urejamo pravico do dodatka za umetnike, ki so s svojim delom dosegli izjemne uspehe ter prispevali k razvoju naše družbe ter prepoznavnosti naše države v svetu. Predlog novega Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ne uvaja novih dodatkov ali pravic, temveč uvaja zgolj transparentna in pravična merila za njihovo podeljevanje ter javno evidenco upravičencev.

Kmetijsko–prehranski sistem se nahaja na prelomnici. Nestabilne geopolitične in gospodarske razmere, pritiski na ekosisteme, podnebna kriza, družbene spremembe in zdravstveni izzivi kažejo na nujnost sistemskega ukrepanja. S pripravo Vizije »Naše kmetijstvo in hrana v 2040« bo oblikovan družbeni dogovor o preobrazbi kmetijsko–prehranskega sistema v Sloveniji.

CYSSDE je evropski projekt, namenjen izboljšanju kibernetske varnosti operaterjev bistvenih storitev ter malih in srednje velikih podjetij. Obravnava znane ranljivosti ter organizacijam pomaga pri skladnosti z direktivo NIS2. Projekt to dosega z organizacijo razpisov za podporo državam članicam, razvojem metod in scenarijev za kibernetsko varnost ter sodelovanjem z nacionalnimi centri za kibernetsko varnost za izboljšanje zmogljivosti preizkusov vdora po vsej Evropi.

Podnebne spremembe v Sloveniji že povzročajo pogostejše vročinske valove, požare, poplave in dolgotrajne suše, ki vplivajo na kmetijstvo, gozdarstvo, biodiverziteto, vodne vire, zdravje ljudi in infrastrukturo. Čeprav je država v preteklosti že veliko vložila v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, pa je področje prilagajanja šele zdaj deležno ustrezne pozornosti – in to z jasnim ciljem: zaščititi ljudi, naravo in infrastrukturo. Projekt se navezuje na Strateški okvir za prilagajanje podnebnim spremembam, sprejet leta 2016, in pomeni ključni korak k sistemski in dolgoročni odpornosti Slovenije. Z vključitvijo 19 partnerjev iz znanstvene, upravne, nevladne in lokalne sfere bo projekt do leta 2032 spodbujal sodelovanje, znanje in krepitev delovanja na vseh ravneh upravljanja.

Cilj projekta je izdelava, vzpostavitev in vzdrževanje informacijske rešitve DIPSIIP, ki bo omogočala spremljanje izvajanja prometne politike, investicij trajnostne mobilnosti in investicij infrastrukturnih projektov.

Uprava za probacijo je na podlagi Odločitve o podpori št. V00170-1/1/MP/0, z dne 9. 10. 2024, postala upravičenec za operacijo »Razvoj delovnih kompetenc in specializiranih programov za osebe, vključene v probacijo«. Operacija se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021-2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 7 »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost«, specifičnega cilja ESO4.12 »Spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki.«

Slovenija je s 1. januarjem 2025 prvič prevzela predsedovanje neformalni skupini MED9, ki jo sestavlja devet podobno mislečih sredozemskih držav članic EU. Poleg Slovenije so članice MED9 še Portugalska, Španija, Francija, Italija, Grčija, Ciper, Malta in Hrvaška. Slovenija se bo v času predsedovanja osredotočila na krepitev vidnosti in vloge MED9 v EU in v regiji na področjih krepitve konkurenčnosti, odpornosti regije in aktualnih geostrateških ter zunanjepolitičnih vprašanj.

Digitalna analitična podpora v nacionalnem centru za krizno upravljanje je analitični program namenjen zgodnjemu odkrivanju kompleksnih kriz na osnovi umetne inteligence. S pomočjo iskanja informacij po spletu in ostalimi informacijami digitalna analitična podpora zaradi sposobnosti umetne inteligence hitreje in bolj natančno obdeluje podatke in pripravi potrebne analize.

Republika Slovenija je z letom 2025 prvič prevzela predsedovanje neformalni Skupini za gozdove (For Forest Group – FFG), ustanovljeni oktobra 2022 v Luksemburgu. Pod slovenskim vodstvom bodo ključne aktivnosti osredotočene na aktualne izzive, povezane z gozdovi, gozdarstvom in podnebnimi spremembami. Predhodno sta skupino vodili Avstrija v letu 2023 in Finska v letu 2024.

Projekt ALiEnS-SOC si bo prizadeval vzpostaviti robusten kibernetsko-varnostni okvir, ki vključuje sistem na osnovi umetne inteligence s polnim potencialom za repliciranje, pilotno preizkušen in potrjen v Nacionalnem varnostno-operativnem centru za elektroenergetiko (SOC).

Projekt AKADIMOS si prizadeva podpreti ustanovitev in začetno delovanje Evropske akademije za kibernetske veščine (v nadaljevanju: Akademije), ki stremi k enotni vstopni točki, ki vzpostavlja sinergije za pobude usposabljanja na področju kibernetske varnosti skupaj s priložnostmi financiranja v zvezi z razvojem kibernetskih veščin in tako prispeva k zmanjševanju vrzeli v veščinah strokovnjakov za kibernetsko varnost po vsej EU.

Program javne službe na področju urejanja voda določa ključne naloge in ukrepe za ohranjanje vodnih virov, varstvo pred poplavami ter vzdrževanje vodotokov in priobalnih zemljišč. Vključuje tako gradbene kot negradbene posege, s katerimi zagotavljamo stabilno hidromorfološko stanje voda in zmanjšujemo škodljive vplive naravnih nesreč.

Slovenija v letu 2025 obeležuje 50-letnico delovanja Stalne mešane slovensko-bavarske komisije, ustanovljene leta 1975 za razvijanje sodelovanja med Slovenijo in Bavarsko. Komisija povezuje predstavnike iz različnih ministrstev in vladnih uradov Slovenije in Bavarske, da krepijo vezi na področjih gospodarstva, uprave, gasilstva, policije, civilne zaščite, pravosodja, izobraževanja, kulture, znanosti, zdravja, kmetijstva, gozdarstva in okolja. Letos, ko obeležujemo 50. obletnico komisije, skozi celoletne aktivnosti leta slovensko-bavarskega sodelovanja delujemo za okrepitev sodelovanja na vseh področjih ter vzpostavitev novih prebojnih partnerstev.

Na Ministrstvu za kulturo smo pripravili prvo celovito prenovo Zakona o medijih po več kot dvajsetih letih. Pri pripravi novega zakona smo upoštevali različne deležnike medijskega okolja: novinarje, izdajatelje medijev, regulatorje in civilno družbo, izhajali pa smo predvsem iz interesa javnosti: pravice prebivalk in prebivalcev Slovenije do celovite obveščenosti ter svobode izražanja. Namen novega zakona o medijih je odprava največjih pomanjkljivosti veljavnega zakona in uskladitev z novimi evropskimi akti, ki se dotikajo področja medijev.

Vas zanima umetnost, arhitektura, zgodovina, tehnika, umetna obrt ali kulturni dogodki za otroke? Kulturne ustanove po Sloveniji bodo na rojstni dan Franceta Prešerna, 3. decembra, na Ta veseli dan kulture že petindvajseto leto zapored na široko odprle svoja vrata. Pridružite se nam pri množičnem dogodku brezplačnih kulturnih prireditev.

Namen operacije je širitev nabora programov in uporabnikov usposabljanj za delo, delovnih terapij in specialnih obravnav za vključevanje zaprtih oseb z omejitvami za aktivno vključevanje v družbo.

S projektom "Spremljanje in odstranjevanje onesnaženosti s farmacevtskimi ostanki v obmejnih površinskih vodotokih z optimizacijo sodobne tehnologije čiščenja odpadnih voda" (PharmWater) želimo zmanjšati količino ostankov zdravil v vodotokih in s tem zagotoviti boljše stanje vodotokov v pomurski regiji.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti koordinira in izvaja projekt PAY DAY – Podpora pri izvajanju Direktive EU o preglednosti plačil skupaj s partnerji projekta, Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Listino raznolikosti Slovenije ter podjetjem Revelo, informacijske tehnologije d.o.o.

Ministrstvo za javno upravo je decembra 2024 začelo energetsko prenovo stavb na Vojkovi cesti 1a in 1b, ki so v uporabi Agencije Republike Slovenije za okolje ter Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Zaposleni bodo dobili prenovljene prostore v začetku leta 2026, ko je predviden zaključek vseh del oziroma pridobitev ustreznih dovoljenj.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je na osnovi sklepa Uprave RS za zaščito in reševanje št. 844-27/2024-19 - DGZR z dne 3. 10. 2024, na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) in Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode zadolženo za pripravo ocene škode zaradi posledic poplav in zemeljskih plazov v času med 12. in 15. 9. 2024 v gospodarstvu na področju prizadetih občin.

Mesec prostora 2024 letos oktobra poteka že enajsto leto zapored. To je mesec, v katerem na svetovni ravni obeležujemo več praznikov posvečenih trajnostnemu urbanemu in prostorskemu razvoju, Svetovni dan Habitata in Svetovni dan arhitekture, 7. oktobra 2024 ter Svetovni dan mest, 31. oktobra 2024. Namenjen je osvetlitvi aktualnih tem prostorskega in urbanega razvoja, načrtovanja in urejanja prostora, arhitekture, trajnostne gradnje ter stanovanjske politike.

Oktobra, ki je že tradicionalno mesec požarne varnosti, Uprava RS za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev ter Slovensko združenje za požarno varstvo pripravimo dejavnosti ozaveščanja prebivalcev o pomenu požarne varnosti.

Urad Republike Slovenije za meroslovje (Urad) sodeluje s temami na Javnih razpisih za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa (CRP), ki jih je objavila Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). V okviru projekta se bo etalonska baza v Republiki Sloveniji razširila, kar bo omogočilo slovenskim akreditiranim laboratorijem in industriji vzdrževanje sledljivosti na tem področju znotraj Republike Slovenije.

Projekt ENDURANCE izhaja iz kritične potrebe po okrepitvi odpornosti evropskih bistvenih storitev proti potencialnim motnjam, pri čemer presega zgolj osredotočenost na osnovne kritične dobrine.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je na osnovi sklepa Uprave RS za zaščito in reševanje št. 844-21/2024-33 - DGZR z dne 6. 8. 2024, na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) in Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode zadolženo za pripravo ocene škode zaradi posledic močnih neurij s plazovi in poplavami 27. in 28. julija 2024 v gospodarstvu na področju prizadetih občin.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je na osnovi sklepa Uprave RS za zaščito in reševanje št. 844-20/2024-38-DGZR z dne 31. 7. 2024 in dopolnilnega sklepa št. 844-20/2024-44-DGZR z dne 10. 8. 2024, na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) in Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode zadolženo za pripravo ocene škode zaradi posledic močnih neurij s plazovi in poplavami 19. in 20. julija 2024 v gospodarstvu na področju prizadetih občin.

Z migracijami se srečuje večina držav po svetu, tudi Slovenija. Za nekatere je Slovenija tranzitna, za druge pa ciljna država. Skupine priseljencev so različne, vsi pa potrebujejo informacije, svetovanje in pomoč za lažje in hitrejše vključevanja v naše okolje. Z vzpostavitvijo uporabniku prijaznega informacijskega in medkulturnega središča ter novim spletnim mestom se bo okrepilo informiranje in svetovanje ter krepilo možnosti medsebojnega spoznavanja kultur, strpnosti in medkulturnega dialoga.

S projektom "Povezovanje digitalnega satelitskega opazovanja z ekološkim stanjem za boljše razumevanje z vodo povezanega prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanje tveganj v alpski regiji" (DiMark) želimo nadgraditi vrednotenje ekološkega stanja jezer in zadrževalnikov z uporabo novih metod zaznavanja primarnih proizvajalcev na osnovi sladkovodnih markerjev s pomočjo daljinskega opazovanja Zemlje.

Projekt Mehanizem za zaščito občutljivih jadranskih območij, angleško Adriatic Sensitive Area Protection – mechanism - ASAP, je namenjen izboljšanju zaščite Jadranskega morja ob nenamernem onesnaženju, kot posledici pomorske nesreče.

Projekt CRACoWi združuje 14 partnerjev iz 4 evropskih držav z namenom poenostavitve skladnosti s predpisi o kibernetski varnosti za podjetja po vsej Evropi. Cilj projekta je razvoj inovativnih orodij, ki bodo malim in srednje velikim podjetjem (MSP), proizvajalcem in distributerjem pomagala izpolnjevati zahteve Akta o kibernetski odpornosti (CRA) ter okrepiti digitalno varnost v Evropi.

Na Ministrstvu za solidarno prihodnost pripravljamo sistemsko ureditev področja udeležbe delavcev v lastništvu na podlagi na vladi potrjenih izhodišč za pripravo novega Zakona o lastniški zadrugi delavcev.

S projektom Lastovka bomo nadgradili sistem za seznanjanje in opozarjanje državljanov o onesnaženosti zunanjega zraka.

Na podlagi Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023–2026 (Uradni list RS, št. 106/23) Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v letih 2024, 2025 in 2026 sofinancira nakup električnih mestnih, zložljivih in tovornih koles z namenom spodbujanja posameznikov k spremembi potovalnih navad na krajših dnevnih poteh, v smeri zamenjave prevoznega sredstva in posledično zmanjšanju emisij onesnaževanja zunanjega zraka in hrupa ter izboljšanja splošnega zdravstvenega stanja ljudi.

Slovenija je med 23. in 25. oktobrom 2024 gostila 10. zasedanje pogodbenic Konvencije o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, bolj znane kot Vodna konvencija, in s tem prevzela triletno predsedovanje biroju Vodne konvencije.

Letos obeležujemo 20. obletnico vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo, pomembno prelomnico, ki je močno vplivala na razvoj prometne infrastrukture v državi.

Strategija prilagajanja podnebnim spremembam je temeljni dokument za pripravo politik in usmeritev za prilaganje podnebnim spremembam. Strategija prilagajanja določa usmeritve za zmanjševanje ranljivosti in povečanje odpornosti naravnih in družbenih sistemov na trenutne in pričakovane vplive podnebnih sprememb.

Direktorat za javno naročanje Ministrstva za javno upravo je začel z izvajanjem projekta »Dvig profesionalizacije javnega naročanja«, sofinanciranega z evropskimi sredstvi, namen katerega je dvigniti usposobljenost oseb, ki delujejo na področju javnega naročanja in olajšati in izboljšati izvajanje postopkov javnih naročil.

Center za usmerjanje deinstitucionalizacije (CUDI) bo zagotavljal strokovno podporo, spremljal proces deinstitucionalizacije in koordiniral delo med različnimi akterji tega področja. Na nacionalni ravni je namen vzpostavitve centra zagotavljanje operativne podpore Ministrstva za solidarno prihodnost pri usklajevanju dela med različnimi resorji, sektorji in izvajalci. Na lokalni ravni pa je namen investicije v center zagotavljanje terenske podpore ključnim deležnikom, kot so uporabniki in njihovim bližnji, zaposleni v zavodih, izvajalci storitev v skupnosti, centri za socialno delo in občine. Namen vzpostavitve Centra za usmerjanje deinstitucionalizacije je tudi razvijanje novega znanja in ozaveščanje javnost o procesu deinstitucionalizacije.

Pokojninska reforma je ena ključnih reform vlade, s katero zagotavljamo dolgoročno stabilnost sistema ob zagotavljanju dostojnih pokojnin. Spremembe, ki jih prinaša reforma, so rezultat pogajanj pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta in širše razprave z drugimi deležniki ter pomenijo pomemben korak k stabilnemu vzdržnemu in pravičnejšemu pokojninskemu sistemu za vse generacije. Spremembe se bodo uvajale postopoma, večinoma do leta 2035.

Dograditev nove infekcijske klinike – 1. faza obsega 24.800 kvadratnih metrov bruto površine. V objektu je predvidena ureditev prostorov za zahtevnejši bolnišnični program, ki je ključen za nadaljnje kakovostno in nemoteno delo klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Sodobni trendi digitalizacije vse bolj vplivajo na izboljšanje kakovosti in učinkovitosti storitev v dolgotrajni oskrbi in socialnem varstvu. Projekt DIGIDO je osredotočen na digitalizacijo sistema zapisovanja, shranjevanja in uporabe podatkov na teh področjih v Sloveniji.

Z namenom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja se v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja določajo način medsebojnega usklajevanja države in občin pri načrtovanju regionalne politike in izvajanju nalog regionalnega razvoja, dejavnosti in opravljanje razvojnih nalog v razvojni regiji ter ukrepi regionalne politike.

Namen projekta »Izvajanje izobraževanj za osebe na prestajanju zaporne kazni« je omogočiti osebam, ki prestajajo zaporno kazen, pridobitev izobrazbe in kvalifikacij, kar bo olajšalo njihovo tranzicijsko obdobje po končanem prestajanju kazni ter pospešilo proces resocializacije, prilagojen njihovim specifičnim potrebam.

Mehanizem Celostnih teritorialnih naložb je določen v šestem členu Uredbe o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta, preko katerega se na podlagi trajnostne urbane strategije, ki jo sprejme mestni oziroma občinski svet mestne občine, izvaja trajnostni razvoj mest.

Dezinformacije so zavajajoče ali nepravilne informacije, ki jih širijo posamezniki, organizacije in države z namenom zavajanja ali manipuliranja s posamezniki in javnim mnenjem.

Cilj projekta Premična e-Dediščina 2023–2025 je razvoj digitalne infrastrukture, ki bo omogočila celovito digitalno vodenje dokumentacije zbirk in večjo dostopnost premične kulturne dediščine za vse deležnike – Informacijski sistem Premična e-Dediščina (ISPeD).

S projektom SOVIR želimo nadgraditi sistem za učinkovitejše opozarjanje in osveščanje državljanov pred vremensko pogojenimi izrednimi razmerami, ki bodo zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše.

Program Usposabljanje javnih uslužbencev za kompetence prihodnosti na Upravni akademiji, Direktorat za kakovost, Ministrstvo za javno upravo, izvajamo z namenom uresničevanja ciljev v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027, ki je umeščen v cilj politike CP4: Bolj socialna in vključujoča Evropa.

Za zagotovitev digitalne preobrazbe je potrebna učinkovita informatika v državni upravi, ki se po eni strani sooča z zahtevami po digitalizaciji poslovnih procesov in uvajanju informacijskih rešitev in storitev javne uprave, na drugi strani pa z zahtevo po zmanjšanju stroškov ter s ciljem optimizacije poslovanja in povečanja operativne učinkovitosti.

Digitalna preobrazba gospodarstva, družbe in javne uprave je bistvenega pomena za dolgoročni razvoj in konkurenčnost Slovenije. Cilj operacije je omogočiti državljanom, podjetjem, raziskovalnim organizacijam in javnim organom uporabo pametnih digitalnih javnih storitev za poslovanje z državo.

Namen Stičišča za oblikovanje politik je omogočiti razvoj novih in celovitih rešitev na področju politik in ukrepov v javnem sektorju preko sodelovanja in eksperimentiranja s široko raznovrstnimi skupinami ljudi. Želimo podpreti procese odločanja na način, ki vključuje raznolike deležnike, kot so nevladne organizacije, skupnosti, strokovnjaki, univerze, raziskovalni centri in podjetja.

Države članice so vzpostavile pomorska nacionalna enotna okna preko katerih lahko ladjarji in pomorski agenti v elektronski obliki izpolnijo obveznosti poročanja za ladje, ki vplujejo v pristanišča in izplujejo iz njih. Za olajšanje pomorskega prometa in nadaljnje zmanjšanje upravnega bremena za ladjarske družbe bo potrebno postopke poročanja dodatno poenostaviti in uskladiti tako, da bodo tehnološko nevtralni in bodo spodbujali načine poročanja, primerne za prihodnost.

Mladoletniki brez spremstva so ciljna skupina tujcev, ki je izredno ranljiva in potrebuje posebno, dodatno podporo. Njihov sprejem ter posledično nastanitev in oskrba morata biti zelo specializirana in dodatno okrepljena. Namen projekta je tako izvedba sistemske ureditve nastanitve in oskrbe mladoletnikov brez spremstva, ki je bila sprejeta v letu 2023.

Zaposleni na Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov bodo preko študijskih obiskov obiskali države s ciljem spoznati dobre in slabe prakse drugih držav ter izzive, s katerimi se soočajo, da bi se v slovenski sistem preneslo rešitve, ki bodo izboljšale vključenost tujcev v družbo.

Namen projekta je predvsem doseči izboljšanje kvalitete in varnosti bivanja v integracijskih hišah.

Finančna uprava Republike Slovenije je pred 10. leti nastala z združitvijo takratne Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave Republike Slovenije.

S Strategijo razvoja nevladnih organizacij in Strategijo razvoja prostovoljstva za obdobje 2024 – 2029 (v nadaljnjem besedilu: strategiji) Vlada opredeljuje in določa ukrepe, ki bodo prispevali k temu, da bodo nevladne in prostovoljske organizacije, kot eden izmed ključnih gradnikov civilne družbe, prispevale k uresničevanju načel pluralnosti in demokracije v družbi.

General in pesnik Rudolf Maister Vojanov, obranitelj slovenske severne meje, se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku in umrl 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku. Leta 2024 tako zaznamujemo 150. obletnico njegovega rojstva in 90. obletnico njegove smrti.
Vlada Republike Slovenije se spominu na generala Maistra in v čast njegovim izjemnim zaslugam za slovenski narod poklanja z razglasitvijo leta 2024 za leto generala Rudolfa Maistra. Leta 2024 bodo potekali številni projekti in prireditve, ki jih bo zaokrožila glavna proslava ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, 23. novembra.
Na tej strani vas bomo obveščali o aktualnih dogodkih, s katerimi bomo zaznamovali leto generala Rudolfa Maistra.

Slovenija je skupaj še z devetimi državami srednje in vzhodne Evrope 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije. To je bila peta in največja ter najbolje pripravljena širitev Evropske unije v njeni dosedanji zgodovini.

Cilj projekta je strateško pomembna nadgradnja cestne infrastrukture v Sloveniji.
Za projekt v vrednosti 13,9 milijona evrov bo Instrument za povezovanje Evrope prispeval slabih 7 milijonov evrov.

Namen projekta "Razvoj usklajenega modelskega sistema vodne bilance za porečje reke Donave" (Danube Water Balance) je vzpostavitev enotnega modela vodne bilance za celotno porečje Donave. Skupni model bo pripomogel k izboljšanju skupnega, čezmejnega in medsektorskega upravljanja voda v porečju reke Donave.

Republika Slovenija od 1. januarja do 31. decembra 2024 predseduje Strategiji EU za alpsko regijo (EUSALP). Strategija je bila sprejeta leta 2015, vsako leto pa ji predseduje ena od sedmih sodelujočih držav.

Namen projekta je spodbujati razvoj celovitih rešitev večmodalnosti, ki povezujejo hojo, kolesarjenje in javni potniški promet kot privlačno alternativo uporabi osebnega avtomobila. S prenosom znanja iz držav z naprednimi večmodalnimi sistemi, analizo trenutnega stanja in izvedbo pilotnih projektov bo projekt odpravljal ključne vrzeli v prometni povezljivosti. Poseben poudarek bo na rešitvah, kot so varna parkirišča za kolesa, prevoz koles z JPP, souporaba koles ter omogočanje enostavnega odhoda s postaje JPP s preoblikovanjem ulic, ki povezujejo postajališča z mestnim središčem. Ob tem pa bo projekt prispeval tudi k razvoju strategij, akcijskih načrtov in krepitvi strokovnih kompetenc na področju trajnostne mobilnosti.

Glavni namen je nadgraditi obstoječe in vpeljati nove javne digitalne storitve, ki bodo enostavne, dostopne, široko uporabljene in ki bodo uporabnikom omogočale boljše načrtovanje in izvedbo potrebnih korakov pri izvedbi postopka javnega naročanja.

Sistem e-JN mora uporabnikom, ki so udeleženi v postopkih javnega naročanja v različnih vlogah, zagotavljati avtomatizirano izvajanje postopkov z upoštevanjem načela »samo enkrat« (once-only principle) in izvajanju postopka po v naprej definiranem modelu upravljanja poslovnih procesov, kot ga definira zakonodaja. Navedeno stanje bo lahko vzpostavljeno z nadgradnjami sistema, ki morajo zajemati tudi spremembe in dopolnitve z zunanjim svetom (drugimi sistemi s katerimi se sistem e-JN povezuje in izmenjuje podatke). Podpora uporabnikom preko neposrednega kontakta mora biti izjema in ne pravilo, kar bo posledica spremenjenega pristopa izvajanja podpore in uvajanja novih metod in tehnologij.

V okviru evropskega programa EU4Health je bil objavljen razpis za zbiranje predlogov za oddajo projektov za krepitev koncepta "eno zdravje". Slovenija je prijavila projekt Spremljanje virusov influence A pri pticah, sesalcih in okolju (angl. Influenza A Viruses Surveillance in Birds, Mammals, and Environment – IAVSur – BME).

Namen projekta je na naprednih informacijskih orodjih izdelati nov informacijski sistem za učinkovito podporo procesom odločanja v kriznem upravljanju in vodenju (KUV) v Republiki Sloveniji. Programska zasnova, na katero bodo vsebinsko preneseni obstoječi moduli ISPO, bo nadgrajena z moduli kritična infrastruktura (KI), obrambno načrtovanje (ON) in podpora države gostiteljice (PDG).

Namen projekta je dopolniti informacijski sistem za učinkovito podporo procesom odločanja v kriznem vodenju in upravljanju (KUV) z zagotovitvijo rešitev za vizualizacijo prostorskih in drugih podatkov ter izbranih dogodkov v skupno situacijsko sliko. Ta bo omogočala hitrejši vpogled v krizni situacijo in zato podporo odločevalcem na različnih ravneh ter v različnih kriznih situacijah.

Kartografski podatki so osnovni sloj v informacijskih sistemih za podporo odločanju in v situacijskih slikah. Posodobljene kartografske podlage v merilu 1: 25 000 bodo prvi in najbolj precizen nivo na državni ravni, kar bo podprlo procese načrtovanja in usklajevanja izvajanja aktivnosti akterjev kriznega upravljanja in vodenja na operativni ravni.

Na področju kritične infrastrukture Ministrstvo za obrambo kritičnim subjektom zagotavlja podporo, zlasti v smislu strokovne pomoči in organizacije usposabljanj na temo odpornosti. Nabor primernih usposabljanj odraža dejanske potrebe subjektov, v oviru projekta USPOZKI pa se izvedena usposabljanja sproti analizira, nadgrajuje in prilagaja za nadaljnjo izvedbo ali uporabo v e-učilnici.

Danes na vsakem koraku slišimo besedni zvezi "zeleni prehod" in "trajnostni razvoj", vendar hkrati ugotavljamo, da se razumevanje pojmov "zeleno", "ozelenitev" in "trajnostno" lahko zelo razlikuje. V Sloveniji predstavljata osnovno izhodišče za razumevanje "zelenega prehoda" in "trajnostnega razvoja" nedvomno temeljna mednarodna akta na tem področju, ki sta zavezujoča tudi za Slovenijo: Evropski zeleni dogovor in Agenda 2030 za trajnostni razvoj, ki sta med seboj povezana, vendar ima vsak svoje cilje.

Drugi Švicarski prispevek je finančni instrument, ki se izvaja v obdobju 2019–2029 in je namenjen trinajstim državam članicam Evropske unije za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik znotraj unije. Od skupno 1,102 milijarde švicarskih frankov je v okviru drugega Švicarskega prispevka Republiki Sloveniji namenjenih 16 milijonov švicarskih frankov.

Dolgotrajna oskrba združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Namen projekta je predvsem doseči izboljšanje kvalitete ter varnosti bivanja v Azilnem domu. Ob povečanem številu migrantov in tudi posledično povečanem številu zaposlitev v zadnjem času smo ugotavljali, da so potrebne določene investicije v prostore, ki so potrebni za nastanitev in tudi za delovanje Azilnega doma.

Slovenija je med 5. in 8. decembrom 2023 gostila 23. Zasedanje držav pogodbenic Barcelonske konvencije COP23 (angleško Conference of Parties – COP) in s tem prevzela dveletno predsedovanje Konvenciji o varovanju morja in obal Sredozemlja.

Slovenija je 21. oktobra 2023 uvedla začasni ponovni nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko.

Na ministrstvu v sodelovanju s centri za socialno delo in nevladnim sektorjem izvajamo akcijo osveščanja o nasilju nad ženskami in v družini. S ciljem izboljšati zakonodajo in vplivati na širši odnos družbe do nasilja nad ženskami in v družini, bomo do konca leta v sodelovanju z različnimi akterji izvajali številne aktivnosti.

Uprava za zaščito in reševanje, v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije, Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev, Slovenskim združenjem za požarno varstvo ter Zavodom za gozdove Slovenije, vodi projekt Oktober – mesec požarne varnosti. V tem obdobju se posvečamo ozaveščanju prebivalcev o ključnem pomenu požarne varnosti, tokrat s poudarkom na preprečevanju požarov v naravi.

S projektom "Danosti in rešitve za izboljšanje zadrževalne sposobnosti krajine v evropskih porečjih za večjo odpornost skupnosti na hidrometeorološke ekstremne dogodke" (SpongeScapes) želimo povečati podnebno odpornost na ekstremne hidrometeorološke dogodke, ki vključujejo tako suše kot poplave, kar bi zagotovili s izboljšanjem sposobnosti porečij oziroma krajine za zadrževanje vode.

Ohranjanje in obnavljanje poplavnih gozdnih habitatov ob rekah Mura-Drava-Donava
Preserving and restoring floodplain forest habitats along the Mura-Drava-Danube rivers

Preprečevanje in obvladovanje negativnih vplivov okrasnih invazivnih tujerodnih vrst rastlin na ogrožene evropsko pomembne habitatne tipe in vrste

Projekt digitalnega izobraževanja za pomorsko komunikacijo, Digital Education for Maritime Communication (v angleškem jeziku), z akronimom DigiMar, bo s pomočjo izvedbe eksperimenta digitalnega poučevanja namenjen izboljšanju varnosti pomorske plovbe.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je sofinanciralo projekt z naslovom »Raziskava kongresnih gostov, njihovih navad in potrošnje v Sloveniji«, ki je bil izbran v okviru Ciljnega raziskovalnega programa CRP 2023 pri Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije podpisalo pogodbo o storitvah svetovanja pri uporabi digitalnih javnih storitev.

Namen EUSAIR Facility Point je podpora izvajanju Strategije EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), ki naslavlja skupne izzive regije in krepi sodelovanje deležnikov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

Dam Za Dom je humanitarni projekt za zbiranje pomoči za sodelavke in sodelavce ministrstva, Policije in Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve, ki so bili prizadeti v poplavah.

Narava v Sloveniji je med najbogatejšimi v Evropski uniji. Območja Natura 2000 pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države, kar nas po deležu ozemlja uvršča na prvo mesto v Evropski uniji. Narava v Sloveniji je sicer v nekoliko boljšem stanju, kot je povprečje v EU. Se pa kljub varstvu ogroženost nekaterih vrst in naravnih okolij povečuje – podoben trend beležijo tudi v drugih državah EU.

Prosilcem za mednarodno in začasno zaščito ter osebam s priznano mednarodno in začasno zaščito bomo nudili podporo psihiatra. V primeru izjemnih osebnih okoliščin prosilcev za mednarodno zaščito se bo zanje financirala nastanitev v drugo primerno institucijo.

Solidarnostni sklad Evropske unije (v nadaljevanju: SSEU) omogoča Evropski uniji, da v primeru hude naravne nesreče nudi finančno pomoč prizadeti državi članici, državi pristopnici ali regiji. Pomoč iz SSEU je dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, ki dopolnjujejo javne izdatke države prejemnice in so namenjena financiranju ukrepov za odpravo škode.

Vlada se je hitro odzvala in sprejela ukrepe za odpravljanje posledic poplav, ki so v začetku avgusta 2023 v večjem delu Slovenije povzročile katastrofalno razdejanje. Celovita obnova bo dolgotrajna, vključevala bo ukrepe za sanacijo in nadgradnjo infrastrukture ter oblike nadaljnje pomoči prizadetim.

Med prosilci, ki so za mednarodno zaščito zaprosili v Republiki Sloveniji, so tudi posamezniki, ki se lahko zaradi različnih razlogov odločijo za vrnitev v domovino. Ta vrnitev mora biti zanje varna in pri tem jim lahko v primerih, da nimajo lastnih sredstev, s katerimi bi plačali prevoz domov, pomoč nudi Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov. Po tem, ko Ministrstvo za notranje zadeve ustavi azilni postopek, se uredi vse potrebno za vrnitev teh posameznikov v matično državo.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot upravičenec skupaj s projektnim partnerjem, Zavodom RS za zaposlovanje, izvaja operacijo Platforma trga dela, ki predstavlja nadaljevanje ter nadgradnjo operacije Platforma za napovedovanje kompetenc, ki se je v obdobju med 1. majem 2021 in 30. junijem 2023 izvajala v okviru Operativnega programa evropske kohezijske politike (OP EKP) 2014–2020.

Programi učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe so namenjeni vključevanju državljanov tretjih držav, oseb z začasno in mednarodno zaščito v slovensko družbo. Znanje jezika je bistveno za uspešno vključevanje na številnih področjih, med drugim na trg dela. Namen projekta je tudi, da čim več oseb iz tretjih držav pristopi k opravljanju izpita iz slovenskega jezika, ki je pogoj za pridobitev določenih pravic.

Zaposleni na Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov se pri svojem delu srečujejo z različnimi kategorijami oseb, med drugim tudi z ranljivimi kategorijami, kamor sodijo žrtve različnih zlorab, mladoletniki brez spremstva, osebe z duševnimi motnjami in vedenjskimi težavami, ki zahtevajo določene strokovne pristope. Te pristope in metode dela bodo lahko strokovni delavci videli in jih implementirali preko študijskih obiskov drugih inštitucij in namestitvenih kapacitet, kjer se srečujejo s podobno ali isto populacijo.

Osebam z mednarodno zaščito, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, zagotavljamo denarna nadomestila za nastanitve na zasebnem naslovu. Financiramo informiranje v jeziku, ki ga razumejo, prevode spričeval in diplom ter stroške, povezane z izobraževanjem, kot so nakupi delovnih zvezkov in udeležba na različnih šolskih aktivnostih

V skladu z Dublinsko uredbo Republika Slovenija sprejema in predaja osebe, ki so vložile prošnjo za mednarodno zaščito odgovorni državi članici za obravnavo njihove prošnje za mednarodno zaščito. Omenjene osebe si vrnitve v odgovorno državo članico ne želijo in se le-tej tudi upirajo. V takem primeru pri prevozih sodeluje usposobljeno varnostno osebje.

Prizadevanja za spremembe ustave, ki jih je ob začetku mandata obljubila koalicija vlade dr. Roberta Goloba, so v polnem teku. Skladno z dogovorom parlamentarnih strank na srečanju s predsednikom vlade oktobra 2022, smo najprej pristopili k uveljavitvi tistih ustavnih sprememb, ki uživajo širšo podporo. V državnozborski proceduri so tako že predlogi za izločitev postopka imenovanja sodnikov iz Državnega zbora, predlog za poenostavitev postopka oblikovanja vlade in predlog za hitrejše delo Ustavnega sodišča. Nismo pozabili tudi na obljubo o spremembi volilnega sistema, za katero pa bo potrebno še kar nekaj pogovorov in usklajevanj.

S pomočjo projekta bodo preventivno zdravstveno pregledane vse osebe, ki izrazijo namero podati prošnjo za mednarodno ali začasno zaščito. V okviru projekta se krijejo stroški za prevajalce, mesečne žepnine prosilcev za mednarodno zaščito in plačila za opravljena vzdrževalna dela v azilnem domu.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bomo z evropskimi s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost izvedli projekt Vzpostavitev podatkovnega skladišča MKGP. Gre za enega od osmih projektov digitalne preobrazbe na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva.

Čezmejni večdržavni projekt skupnega evropskega interesa (ang. Important Projects of Common European Interest, IPCEI) »Mikroelektronika-2« krepi zmožnost držav članic EU pri vzpostavitvi in povečanju avtonomije in odpornosti EU na področju verig vrednosti polprevodnikov, v katerem namerava sodelovati tudi Slovenija, in sicer v sklopu nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost - Digitalna transformacija gospodarstva.