Sanacija starih okoljskih bremen

Blaženje ali odprava okoljskih posledic na območjih, ki jih je v preteklosti obremenilo močno onesnaženje, je enako pomembno kot urejanje in nadzorovanje sedanjih ali prihodnjih obremenitev okolja. Gre za zahtevno področje delovanja, saj so to običajno kompleksna onesnaženja večjih razsežnosti. Njihovi škodljivi vplivi na zdravje tam živečih ljudi pa bodo brez ustreznega posega še naprej prisotni.

Posledice onesnaževanja

Odprava posledic tovrstnih onesnaženj je vsebinsko zahtevna in dolgotrajna. Izdelati moramo obsežno tehnično dokumentacijo, zagotoviti izdatna finančna sredstva in pogosto predhodno reševati tudi lastniška razmerja. Postopek sanacije izvajamo v šestih fazah:

1. opredelitev območja,
2. določitev odgovornosti za sanacijo,
3. določitev načina in obsega sanacije,
4. zagotovitev ustreznih javnih finančnih sredstev (ko gre za odgovornost države),
5. izvedba sanacije in
6. izvedba načrtnega spremljanja oziroma monitoringa izvedenih sanacijskih ukrepov.

Obvezo sanacije v preteklosti onesnaženih območij izvajamo na podlagi veljavnega Zakona o varstvu okolja. Opredeljena je v delu, kjer zakon obravnava degradirana območja in subsidiarno odgovornost države in občine.

Sanacija tal

Pri preteklih bremenih, ki jih je treba sanirati, gre najpogosteje za sanacijo onesnaženih tal oziroma zemljišč. Običajno so to opuščena odlagališča odpadkov, opuščena območja proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter onesnažene podzemne jame. Sanacije, ki jih izvajamo ali pripravljamo, spadajo v pristojnost Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, pri njih pa je finančno udeležena tudi občina onesnaženega območja.

V Sloveniji smo že končali sanacijo gudronske jame v Pesnici, sanacijo nelegalnega odlagališča gum v Kidričevem, sanacijo Zgornje Mežiške doline, sanacijo nelegalnega odlagališča Bukovžlak – Teharje in sanacijo zaprtega odlagališča Rakovnik v občini Šmartno pri Litiji, poteka pa sanacija tal v vrtcih v Mestni občini Celje.

Pripravljamo še sanacije drugih onesnaženih območij: odlagališča sadre Globovnik v občini Ilirska Bistrica, otroških igrišč v občinah Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem ter ostalih.

Sanacija tal v vrtcih Mestne občine Celje

V letu 2019 smo se lotili sanacije zemljine v vrtcih v Mestni občini Celje, saj so podrobne preiskave iz leta 2017 pokazale, da so tla v večini vrtcev onesnažena. Med sanacijo bomo nadomestili onesnaženo zemljino in na novo uredili okolico vrtcev, vključno z morebitno zamenjavo ograj, hidroizolacijo stavb, zamenjavo komunalnih vodov in podobno.

Izvajalec sanacije onesnaženo zemljino odstrani v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke. Nadzor nad izvedbo sanacije izvajajo strokovnjaki, ki jih za to pooblastimo.

V letu 2020 so bile zaključene sanacije naslednjih vrtcev:

• Vrtec Anice Černejeve, Enota Mavrica, Čopova ulica 21
• Vrtec Zarja, Enota Živ-žav, Zagajškova ulica 8
• Vrtec Zarja, Enota Ringa Raja, Nušičeva ulica 2
• Vrtec Zarja, Enota Mehurček, Cesta v Lokrovec 30

V letu 2021 in 2022 so bile izvedene sanacije naslednjih vrtcev:

• Vrtec Tončke Čečeve, Enota Center, Kocenova ulica 10, skupaj z pripadajočim igriščem ob Savinji
• Vrtec Zarja, Enota Iskrica, Pucova 3, Celje
• Vrtec Anice Černejeve, Enota vrtca Luna, Ljubljanska cesta 48, Celje

V teku sta sanaciji tal pri naslednjih dveh enotah:

• Vrtec Anice Černejeve, Enota Sonce, Kajuhova ulica 5, Celje
• Vrtec Zarja, Enota  Čira čara, Škapinova 6a, Celje

V pripravi so aktivnosti za sanacijo tal še pri Vrtcu Anice Černejeve, Enota Gaberje, Mariborska 43, Celje.

Raziskovalni monitoring kakovosti tal v Zgornji Mežiški dolini

Zgornja Mežiška dolina je zaradi večstoletnega rudarjenja in industrije med najbolj okoljsko obremenjenimi območji v Sloveniji, predvsem zaradi onesnaženosti tal s svincem, kadmijem, cinkom in ponekod arzenom. Na podlagi razvrstitve Zgornje Mežiške doline v razred največje obremenjenosti okolja je bil sprejet Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini. V obdobju od leta 2008 do 2022 je potekal obsežen monitoring tal na vrtovih, njivah, javnih in otroških igriščih, v vrtcih, šolah ter na makadamskih površinah. Rezultati kažejo, da so sanacijski ukrepi na več lokacijah učinkovito znižali vsebnosti nevarnih kovin, vendar se je na nekaterih območjih onesnaženje ponovno pojavilo zaradi gradbenih posegov in neustreznih materialov. Posebej izpostavljena ostajajo otroška igrišča, vrtci ter makadamske površine, kjer so bile pogosto presežene mejne vrednosti onesnaževal. Večina vrtov in njiv je še vedno onesnaženih s kadmijem, svincem in cinkom, pri čemer se stopnja onesnaženosti razlikuje med občinami. Poročilo poudarja nujnost nadaljnjih sanacij, rednega monitoringa ter uporabe izključno neoporečnih materialov, z jasnim ciljem varovanja zdravja prebivalcev, zlasti otrok, in zagotavljanja varnega življenjskega okolja.

Raziskovalni monitoring stanja tal na Koroškem

V začetku leta 2025 je bil sprejet Odlok o določitvi degradiranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju vrtcev, šol in javnih igrišč v občinah Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd, ki določa degradirana območja tal na zemljiščih vrtcev, šol in javnih igriščih v petih koroških občinah ter uvaja program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja. Degradacija tal je posledica dolgoletne rudarske in industrijske dejavnosti ter tudi širjenja onesnaževal po poplavah avgusta 2023. V okviru izvajanja odloka je bilo leta 2025 izvedeno sistematično vzorčenje tal in makadama, usmerjeno predvsem na območja, kjer se zadržujejo otroci, in na lokacije z zaznanim tveganjem za zdravje. Na 51 lokacijah je bilo odvzetih 74 vzorcev tal, makadama, peska, proda in mivke, ki so bili analizirani v laboratoriju z namenom ugotavljanja stanja tal in stopnje onesnaženosti otroških igrišč, kjer stanje doslej ni bilo znano, ter preverjanja okoljskih razmer na območjih s povišanimi vrednostmi svinca v krvi otrok. Rezultati analiz predstavljajo strokovno podlago za oceno tveganj, načrtovanje sanacijskih ukrepov ter dolgoročno spremljanje stanja okolja. Poročilo je pomemben korak k bolj sistematičnemu varovanju zdravja prebivalcev in izboljšanju kakovosti življenjskega okolja na Koroškem.