Skoči do osrednje vsebine

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Tla so neobnovljiv naravni vir, saj njihovo nastajanje in obnavljanje traja desettisočletja. Zaradi zagotavljanja t. i. ekosistemskih storitev so življenjskega pomena za ljudi in okolje. V kopenskih ekosistemih imajo bistveno večjo vlogo, kot je bilo to prepoznano doslej, zato jih je treba varovati in predvsem z njimi trajnostno upravljati tako, da se ohranja njihova različnost, kakovost ter sposobnost zagotavljanja ekosistemskih storitev.

Tla so del zemeljske skorje med površino in kamninsko podlago, ki ga sestavljajo mineralne in organske snovi, voda, zrak in živi organizmi. Zaradi različne kamninske podlage in pedogenetskih procesov nastajajo različne vrste tal (talni tipi), z različnimi fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi.  Tla zagotavljajo vrsto ekosistemskih storitev, pomembnih za rastline, živali in človeka. Dajejo življenjski prostor ljudem in drugim organizmom, so temelj za oskrbo s hrano, biomaso in surovinami, oblikujejo krajino, so vir genetske raznolikosti in biotske raznovrstnosti, arhiv dediščine in ključna v procesih zadrževanja in filtriranja vode, vezave atmosferskega ogljika in kroženja organske snovi. Ogrožajo jih številni degradacijski procesi, tako naravni (npr. zmerna erozija tal kot posledica delovanja vode ali vetra), kot povzročeni z delovanjem človeka (npr. onesnaženje tal, prekrivanje tal z nepropustnimi materiali, izguba organske snovi v tleh). Degradacijski procesi vplivajo na zmanjšanje prehranske varnosti in izgubo biotske raznovrstnosti, kar negativno vpliva na gospodarstvo in razvojne potenciale celotne družbe.

Ohranjanje tal je življenjskega pomena

Krovna zakonodaja o varovanju in upravljanju tal v Evropski uniji je še v usklajevanju, zato to področje urejajo države članice same. Tla so v Sloveniji varovana z okoljsko zakonodajo (standardi kakovosti za nevarne snovi v tleh, odpadki, preprečevanje industrijskega onesnaževanja), deloma tudi s področja upravljanja voda, prostora in kmetijstva. Deloma so varovana tudi z evropsko zakonodajo. Tematska strategija o varstvu tal iz leta 2006 usmerja k celovitemu zagotavljanju trajnostne rabe tal in zaščiti njihovih funkcij ter k preprečevanju njihove nadaljnje degradacije in k obnovi degradiranih tal. Področja se dotika tudi sedmi akcijski program Unije do leta 2020 "Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta", ki izpostavlja pomen zdravih tal za blaginjo ljudi in gospodarsko uspešnost ter kot prednostni cilj predvideva ukrepe za zmanjšanje pritiskov človeka na zemljišča, tla in druge ekosisteme v Evropi. Konvencija EU o biološki raznovrstnosti izpostavlja ohranjanje in krepitev ekosistemov in njihovih storitev z vzpostavitvijo zelene infrastrukture. Načrt za Evropo - gospodarno z viri se zavzema za preprečevanje degradacije tal zaradi erozije ter za ohranjanje in povečanje organske snovi v njih. Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 usmerja aktivnosti v boj proti dezertifikaciji ter v obnovitev degradiranih zemljišč in tal. Alpska konvencija in v njenem okviru sprejet Protokol o varstvu tal določata cilje za varovanje tal v njihovih naravnih funkcijah. Varstvo tal in trajnostno ravnanje z njimi zadnja leta pridobiva pomembno vlogo tudi v Organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Globalnem partnerstvu za tla (Global Soil Partnership) in Evropskem partnerstvu za tla (European Soil Partnership).

2017 je bilo ustanovljeno Slovensko partnerstvo za tla, prostovoljno združenje organizacij in posameznikov Slovenije, ki želijo prispevati k trajnostnemu upravljanju in varovanju tal. Namen Slovenskega partnerstva za tla je vzpostavitev platforme za prenos  pridobljenih znanj in informacij o tleh, pa tudi posredovanje informacij o veljavnih ter novo nastajajočih pravnih in strateških aktih varovanju in trajnostni rabi tal na nacionalni in mednarodni ravni ter obvezah, ki iz teh gradiv izhajajo.

Monitoring in sanacija

Raziskave onesnaženosti tal v Sloveniji kažejo, da so tla v Sloveniji večinoma neonesnažena, izstopajo le posamezna območja. Najbolj obremenjena z onesnaževali so tla v Mežiški dolini, Celjski kotlini, na Jesenicah in Idriji, pri čemer sta za zdravje ljudi in okolja najbolj problematična predvsem kadmij in svinec. Onesnaženje tal z organskimi onesnaževali je v Sloveniji manj pereče.

Na območju Mežiške doline izvajamo ukrepe za izboljšanje stanja onesnaženih tal in učinkovitost sanacijskih ukrepov preverjamo z monitoringom onesnaženosti tal saniranih površin ter posredno z ugotavljanjem vsebnosti svinca v krvi otrok. Prav tako potekajo aktivnosti, povezane s sanacijo celjskih vrtcev.

Na posameznih območjih Slovenije tla poleg onesnaženosti ogrožajo vodna in vetrna erozija ter prekrivanje z nepropustnimi materiali (npr. asfalti, betoni) in utrjevanje oziroma zbijanje. Prekrivanje tal z nepropustnimi materiali povzroča trajno izgubo tal kot naravnega vira in izgubo ekosistemskih storitev, ki jih tla zagotavljajo.

Slovensko partnerstvo za tla

  • Slovensko partnerstvo za tla je prostovoljno združenje organizacij in posameznikov Slovenije, ki želijo prispevati k trajnostnemu upravljanju in varovanju tal kot pomembnega neobnovljivega naravnega vira v Sloveniji.