Skoči do osrednje vsebine

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Tla so neobnovljiv naravni vir, saj njihovo nastajanje in obnavljanje traja desettisočletja. Zaradi zagotavljanja t. i. ekosistemskih storitev so tla življenjskega pomena za ljudi in okolje. V kopenskih ekosistemih imajo tla bistveno večjo vlogo, kot je bilo to prepoznano doslej, zato je treba tla varovati in predvsem z njimi trajnostno upravljati tako, da se ohranja njihova različnost, kakovost ter sposobnost zagotavljanja ekosistemskih storitev.

Tla so del zemeljske skorje med površino in kamninsko podlago, ki ga sestavljajo mineralne in organske snovi, voda, zrak in živi organizmi. Zaradi različne kamninske podlage in pedogenetskih procesov nastajajo različne vrste tal (talni tipi), z različnimi fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi.  Tla zagotavljajo vrsto ekosistemskih storitev, pomembnih za rastline, živali in človeka. Dajejo življenjski prostor ljudem in drugim organizmom, so temelj za oskrbo s hrano, biomaso in surovinami, oblikujejo krajino, so vir genetske raznolikosti in biotske raznovrstnosti, so arhiv dediščine in ključna v procesih zadrževanja in filtriranja vode, vezave atmosferskega ogljika in kroženja organske snovi. Tla ogrožajo številni degradacijski procesi, tako naravni (npr. zmerna erozija tal kot posledica delovanja vode ali vetra), kot povzročeni z delovanjem človeka (npr. onesnaženje tal, prekrivanje tal z nepropustnimi materiali, izguba organske snovi v tleh). Degradacijski procesi vplivajo na zmanjšanje prehranske varnosti in izgubo biotske raznovrstnosti, kar negativno vpliva na gospodarstvo in razvojne potenciale celotne družbe.

Ohranjanje tal je življenskega pomena

Krovna zakonodaja s področja varovanja in upravljanja tal v Evropski uniji je še v usklajevanju, tako to področje urejajo države članice same. Tla so v Sloveniji varovana z zakonodajo s področja okolja (standardi kakovosti za nevarne snovi v tleh, odpadki, preprečevanja industrijskega onesnaževanja), deloma tudi s področja upravljanja voda, prostora in kmetijstva. Prav tako so tla deloma varovana z evropsko zakonodajo. Tematska strategija o varstvu tal iz leta 2006 usmerja k celovitemu zagotavljanju trajnostne rabe tal in zaščiti funkcij tal ter k preprečevanju nadaljnje degradacije tal in k obnovi degradiranih tal. Področja se dotika tudi sedmi akcijski program Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“, ki izpostavlja pomen zdravih tal za blaginjo ljudi in gospodarsko uspešnost ter kot prednostni cilj predvideva ukrepe za zmanjšanje pritiskov človeka na zemljišča, tla in druge ekosisteme v Evropi. Konvencija EU o biološki raznovrstnosti izpostvalja ohranjaje in krepitev ekosistemov in njihovih storitev z vzpostavitvijo zelene infrastrukture. Načrt za Evropo - gospodarno z viri se zavzema za preprečevanje degradacije tal zaradi erozije tal ter za ohranjanje in povečanje organske snovi v tleh. Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 usmerja aktivnosti v boj proti dezertifikaciji in v obnovitev degradiranih zemljišč in tal. Alpska konvencija in v njenem okviru sprejet Protokol o varstvu tal določa cilje za varovanje tal v njihovih naravnih funkcijah. Varstvo tal in trajnostno ravnanje s tlemi zadnja leta pridobiva pomembno vlogo tudi v Organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Globalnem partnerstvu za tla (Global Soil Partnership) in Evropskem partnerstvu za tla (European Soil Partnership).

2017 je bilo ustanovljeno Slovensko partnerstvo za tla, ki je prostovoljno združenje organizacij in posameznikov Slovenije, ki želijo prispevati k trajnostnemu upravljanju in varovanju tal. Namen Slovenskega partnerstva za tla je vzpostavitev platforme za prenos  pridobljenih znanj in informacij o tleh. Namen Slovenskega partnerstva za tla je tudi posredovanje informacij o veljavnih in novo nastajajočih pravnih in strateških aktih s področja varovanja in trajnostne rabe tal na nacionalnem in mednarodnem nivoju ter obvezah, ki iz teh gradiv izhajajo.

Monitoring in sanacija

Raziskave onesnaženosti tal v Sloveniji kažejo, da so tla v Sloveniji večinoma neonesnažena, izstopajo le posamezna območja. Najbolj obremenjena tla z onesnaževali so v Mežiški dolini, Celjski kotlini, na Jesenicah in Idriji, pri čemer sta za zdravje ljudi in okolja najbolj problematična predvsem kadmij in svinec. Onesnaženje tal z organskimi onesnaževali je v Sloveniji manj pereče.

Na območju Mežiške doline izvajamo ukrepe za izboljšanje stanja onesnaženih tal in učinkovitost sanacijskih ukrepov preverjamo z monitoringom onesnaženosti tal saniranih površin ter posredno z ugotavljanjem vsebnosti svinca v krvi otrok. Prav tako potekajo aktivnosti, vezane na sanacijo Celjskih vrtcev.

Na posameznih območjih Slovenije grožnjo tlom poleg onesnaženosti tal predstavlja tudi vodna in vetrna erozija tal ter prekrivanje tal z različnimi nepropustnimi materiali (npr. asfalti, betoni) in utrjevanje oziroma zbijanje tal. Prekrivanje tal z nepropustnimi materiali predstavlja trajno izgubo tal kot naravnega vira in izgubo ekosistemskih storitev, ki jih tla zagotavljajo.

Slovensko partnerstvo za tla

  • V teku

    Slovensko partnerstvo za tla

    Slovensko partnerstvo za tla je prostovoljno združenje organizacij in posameznikov Slovenije, ki želijo prispevati k trajnostnemu upravljanju in varovanju tal kot pomembnega neobnovljivega naravnega vira v Sloveniji.

Iskalnik