Prepoznavanje in preprečevanje nasilja v šolah

Ničelna toleranca do nasilja

Nasilje ima številne pojavne oblike. V šolskem prostoru je zelo pogosto medvrstniško nasilje (angleško: bullying), ki je praviloma namerna, ponavljajoča se uporaba fizičnega, psihičnega, spolnega, materialnega ali spletnega nasilja nad drugim vrstnikom. Kadar gre za enkraten dogodek nasilnega vedenja in je prisotna izrazita razlika v fizični ali psihični moči med povzročiteljem in žrtvijo, prav tako govorimo o medvrstniškem nasilju.

Slovenski vzgojno-izobraževalni zavodi (v nadaljevanju VIZ) sledijo načelu ničelne tolerance do nasilja, pri čemer upoštevamo, da je nasilje kompleksen družbeni pojav, ki presega posamezna dejanja. Pri obravnavi nasilja smo pozorni na razvojno stopnjo otroka, dinamiko nasilja ter neravnovesje moči.

Nasilje v šolah je mogoče pomembno zmanjšati z ustvarjanjem varnega in spodbudnega učnega okolja, torej z vzpostavljanjem dobrega počutja in klime v vzgojno-izobraževalnih zavodih. To pomeni polno vključenost otrok v vzgojno-izobraževalni proces in v dejavnosti, ki jih otroci oziroma učenci doživljajo kot smiselne in se v njih počutijo varne, sprejete in vključene. 

Za zaščito otrok pred nasiljem je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja predpisalo, da se v vrtcih, šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami zagotovi varno in spodbudno učno okolje, v katerem je prepovedano telesno kaznovanje otrok in vsakršna druga oblika nasilja nad in med otroki. Prav tako je z zakonom prepovedana neenakopravna obravnava, ki bi temeljila na spolu, spolni usmerjenosti, socialnem in kulturnem poreklu, veroizpovedi, rasni, etnični in narodni pripadnosti ter posebnosti v telesnem in duševnem razvoju.

V sodelovanju s strokovnimi službami izvajamo številne dejavnosti za prenos vsebin, ki spodbujajo varno in vključujoče učno okolje, v vzgojno-izobraževalne zavode, ki so podprte s priporočili za ustrezno predstavitev in obravnavo.

Protokoli ob nasilju v šolah

Vzgojno-izobraževalni zavodi (v nadaljevanju VIZ) se soočajo z različnimi oblikami nasilja in so se dolžni odzvati na vsako pojavnost nasilja. V pomoč so jim usmeritve, pripomočki in orodja.

Medvrstniško nasilje

Če pride do nasilja med učenci, mora zaposleni takoj prekiniti nasilje in zaščititi žrtev. Nato obvesti razrednika, vodstvo in svetovalno službo, vedno pa tudi starše. Dogodek se dokumentira. Šola pripravi načrt pomoči in vzgojno deluje. Če se nasilje ponavlja ali gre za hujšo obliko (na primer: fizično nasilje s poškodbami, grožnje), se vključi center za socialno delo, po potrebi policija in zdravstvene službe. Šola procesno spremlja tako učenca, ki je bil žrtev nasilja, kot učenca, ki je nasilje povzročil, in jima zagotovi ustrezno podporo.

Spolno nasilje

Pri sumu ali razkritju spolnega nasilja je prvo dejanje šole zaščita otroka. Obvesti se vodstvo in svetovalna služba, starši, nato pa center za socialno delo in policija. Dogodek se dokumentira. Otroku se zagotovita pomoč in spremljanje. Šola v postopku nudenja pomoči otroku sodeluje tudi z zunanjimi institucijami.

Nasilje nad zaposlenimi

Če učenec izvaja nasilje nad učiteljem ali drugim zaposlenim, mora šola poskrbeti za zaščito zaposlenega, dokumentirati dogodek in obvestiti vodstvo. Po potrebi se vključita CSD in policija. Zaposleni ima pravico do psihološke in strokovne podpore.

Protokola za obravnavo medvrstniškega in spolnega nasilja

Vsako nasilno dejanje se v šolah obravnava resno in sistematično. VIZ-i  ukrepajo po veljavni zakonodaji in po protokolih – za medvrstniško nasilje, spolno nasilje in nasilje v družini. 

Zagotavljanje varnosti v šolah

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (2025) je uvedel poglavje, ki ureja področje zagotavljanja varnosti v osnovnih šolah. V tem okviru opredeljuje izjeme od obiskovanja pouka, prešolanje, omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav, pregled osebnih predmetov ter odgovornost staršev.

Urejena je možnost izjeme od obiskovanja pouka za tiste učence, ki s svojim vedenjem ogrožajo varnost in zdravje ostalih udeležencev na način, da se jim prilagodi izvajanje pouka in doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja. Natančneje je opredeljeno tudi prešolanje na drugo šolo v primeru treh izrečenih vzgojnih opominov.

Zakon uvaja tudi omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav v času izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti na način, da je uporaba mogoče le, če je to potrebno za izvajanje vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu z letnim delovnim načrtom. O uporabi učenčevih elektronskih naprav odloči strokovni delavec, ki izvaja pouk oziroma posamezno dejavnost. Uporaba učenčevih elektronskih naprav je izjemoma dovoljena tudi, če učenec potrebuje elektronsko napravo iz zdravstvenih razlogov.

Sprememba zakona določa pravno podlago za pregled in odvzem osebnih stvari (torba, omarica ipd.) v primeru suma posedovanja prepovedanih oziroma nevarnih stvari. Zakon določa tudi odgovornost staršev ter jim nalaga dolžnost nadzora nad predmeti, ki jih učenci prinašajo v šolo.

V obvezni program osnovne šole se uvaja predmet informatika in digitalne tehnologije (od 1. septembra 2028). Predmet bo poskrbel za temeljna digitalna znanja, a bo imel tudi preventivno funkcijo – učence bo učil varne in odgovorne uporabe tehnologij, kar neposredno vpliva na zmanjšanje spletnega nasilja.

Vzgojni ukrepi in začasni umik učenca

Vzgojni opomin je formalni vzgojni ukrep, ki se izreče za hujše kršitve pravil šole in velja 12 mesecev, ne glede na prehod v novo šolsko leto. Namen opomina je učenca opozoriti, da je vedenje nesprejemljivo, ter omogočiti šoli in staršem načrtno spremljanje. Če učenec prejme več opominov, lahko šola predlaga njegovo prešolanje.

Pregled osebnih predmetov in uporaba naprav

Šola ima pravico, da ob utemeljenem sumu pregleda učenčevo torbo, garderobno omarico ali druge osebne predmete. To se lahko zgodi, če obstaja sum, da učenec poseduje nevarne ali prepovedane predmete (na primer: orožje, pirotehniko, nevarne snovi) ali naprave, ki ogrožajo varnost. Pregled se opravi spoštljivo in ob prisotnosti dveh odraslih oseb. Če se najde nevaren predmet, ga šola začasno odvzame, o tem obvesti starše in po potrebi policijo. Predmet se hrani na varen način do zaključka postopka. Postopek pregleda:

• pregled lahko odredi ravnatelj ali oseba, ki jo ravnatelj pisno pooblasti;
• ob pregledu je prisoten še en strokovni delavec šole, ki ga lahko določi učenec, če ga ne, ga določi ravnatelj;
• pogoj za pregled je utemeljen sum, da ima učenec pri sebi predmete/naprave, ki so prepovedani ali nevarni;
• pred pregledom učenca pozovejo k prostovoljni izročitvi;
• pregled se opravi na način, ki najmanj posega v dostojanstvo učenca;
• o pregledu obvestijo starše;
• predmeti začasno odvzamejo, ravnatelj pa odloči o njihovi vrnitvi ali predaji policiji.

Tudi pri uporabi elektronskih naprav so pravila jasna. Učenci jih lahko uporabljajo le za pouk, kadar to določi učitelj, ali iz utemeljenih zdravstvenih razlogov. V drugih primerih morajo naprave odložiti na za to določeno mesto. 

Vloga staršev

Starši so pomembni partnerji šole. Od njih se pričakuje, da z učitelji sodelujejo, pravočasno opravičujejo odsotnosti, nadzorujejo uporabo tehnologij in podpirajo otroke pri oblikovanju spoštljivega vedenja.

Zaznava in obravnava nasilja v družini

Če šola zazna znake nasilja v družini (na primer: telesne poškodbe, vedenjske spremembe, izpoved otroka), mora obvestiti center za socialno delo, pa tudi policijo. Šola otroku nudi psihosocialno podporo, spremljanje in pomoč pri šolanju, v sodelovanju z zunanjimi institucijami. 

V Pravilniku o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode je predpisano, kako morajo ravnati zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe izobraževanja, ob zaznavi nasilja nad otrokom v družini. Določeni so: oblike pomoči otroku, ki je žrtev nasilja, način sodelovanja z državnimi organi, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, zadolženih za obravnavo nasilja nad otrokom v družini. Pravilnik se uporablja tudi v primeru nasilja v družini nad polnoletnim udeležencem izobraževanja. 

Grožnje in krizno ukrepanje

V primerih groženj vzgojno izobraževalnim zavodom se aktivira poseben protokol, sklenjen med Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvom za notranje zadeve in Policijo. Protokol določa jasne postopke za ravnatelje in zaposlene v šolah, kar omogoča hitro in usklajeno ukrepanje. Predvideva več stopenj odziva glede na resnost grožnje – od preverjanja verodostojnosti do evakuacije, obveščanja staršev in sodelovanja policije. Namen protokola je, da vzgojno-izobraževalni zavodi v primerih groženj niso prepuščeni sami sebi, ampak imajo podporo celotnega varnostnega sistema.

Strokovna podpora in usposabljanja

MVI in Zavod RS za šolstvo zagotavljata redna usposabljanja za učitelje, ravnatelje in svetovalne delavce. Poudarek je na prepoznavanju nasilja, kriznem upravljanju, komunikaciji s starši. Ob resnejših primerih imajo šole dostop do svetovalne in interventne podpore, ki jo zagotavljajo CSD, zdravstvene ustanove in drugi strokovnjaki.

V šolskem letu 2024/25 je bilo v okviru sistema KATIS na voljo več kot 150 programov usposabljanja samo na temo socialno-čustvenih kompetenc, duševnega zdravja in preprečevanja nasilja, od skupno 524 razpisanih programov v prednostnih temah. To pomeni, da je več kot četrtina vseh usposabljanj neposredno namenjena krepitvi znanj in veščin, ki pomagajo šolam pri ustvarjanju varnega in spodbudnega okolja.

Poleg tega ZRSŠ izvaja in dopolnjuje celostni model varnega in spodbudnega učnega okolja, ki temelji na konceptu socialno-čustvenega učenja. Model podpira razvoj empatije, komunikacije, reševanja konfliktov in kulture dobrih odnosov. Šole ga uvajajo z mentorsko podporo, kar omogoča, da se model ne uvede le formalno, ampak da postane praktičen pripomoček za vsakodnevno delo učiteljev in razrednikov.

ZRSŠ in MVI podpirata tudi izvedbo posebnih razvojnih nalog, ki usposabljajo učitelje za sistematično delo na področjih:

• vzpostavljanja dobrih odnosov med učitelji in učenci,
• uporabe vzgojnih pristopov in vodenja razreda,
• preprečevanja in razumevanja razlogov za neželeno vedenje,
• obravnave ranljivih skupin ter
• uvajanja celostnih pristopov na ravni šole.