Prehranska dopolnila
Poleg vitaminov in mineralov prehranska dopolnila lahko vsebujejo tudi aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske izvlečke, mikroorganizme ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, pod pogojem, da je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena.
V Napotkih s področja prehranskih dopolnil so zapisana pojasnila in različne informacije v zvezi z definicijami, sestavo, označevanjem, oglaševanjem, pravnimi akti ter uradnim nadzorom nad prehranskimi dopolnili, opisno ali preko povezav na spletne strani. Z zbranimi informacijami želimo ponuditi merila za trženje in uporabo prehranskih dopolnil v Republiki Sloveniji, ki so varna za uživanje in v korist potrošnikom.
-
Napotkih s področja prehranskih dopolnil
Smernice in priporočila
Prehranska dopolnila niso nadomestilo za pestro in uravnoteženo prehrano!
Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je objavila Nacionalne smernice za opredelitev izdelkov (2022), ki lahko hkrati sodijo v opredelitev zdravila in izdelka, ki je predmet drugih predpisov za uporabo pri ljudeh.
Tudi v okviru Nacionalnega programa Dober tek Slovenija skrbimo tudi za informiranje o uravnoteženi prehrani.
Informacije, kaj je uravnoteženo prehranjevanje, o priporočilih za posebne skupine prebivalstva (nosečnice in doječe matere, dojenčki, predšolski otroci, šolski otroci in mladostniki, odrasli, starejši odrasli, rekreativni športniki, drugo), kako so sestavljena živila, ponuja Nacionalni portal o hrani in prehrani, Prehrana.si, ki je sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje.
Opozorila glede prehranskih dopolnil
Nakup prehranskih dopolnil preko tako imenovanih tveganih spletnih strani oziroma na podlagi ponudb preko družabnih omrežij, elektronskih poštnih predalov ali telefona, kjer ponudnik ne razkrije svoj identitete, torej naziva in naslova podjetja oziroma se ne da preveriti, je lahko za potrošnika tvegano dejanje tako z zdravstvenega kot finančnega vidika.
Takšen nakup inšpektorji močno odsvetujejo!
Pasti spletnega nakupa prehranskih dopolnil
Zdravstveni inšpektorat zaznava pojav posameznih spletnih strani, ki oglašujejo prodajo prehranskih dopolnil, s čimer pa bi bila potrošniku lahko povzročena škoda. Zdravstveni inšpektorji tako opozarjajo potrošnike, da nakup prehranskih dopolnil preko posameznih spletnih strani lahko predstavlja tveganje za zdravje potrošnikov.
Kadar naziv in naslov ponudnika ni znan, to onemogoča izvedbo inšpekcijskega nadzora. Tako ni možno preveriti sledljivost izdelkov, ki je eden od ključnih elementov zagotavljanja varnosti živil. Predstavljanje teh izdelkov je zato zavajajoče, saj vključuje prepovedane zdravstvene in prehranske trditve, ki se nanašajo na preprečevanje, zdravljenje ali ozdravljenje bolezni, izgubo telesne teže in podobno.
Pomanjkljivosti na tveganih spletnih straneh
- Potrošnik ne razpolaga s potrebnimi informacijami o ponudniku, med drugim ne poznajo naziva in naslova podjetja, zato potrošniki ne morejo vedeti, s kom sklenejo pogodbo o nakupu.
- Spletne strani so lahko namenoma registrirane izven območja Evropske unije, da je nadzornim organom otežen oziroma onemogočen uradni nadzor.
- Manjkajo obvezne informacije o živilih, kot so navedba vseh sestavin in informacije o sestavinah, denimo alergenih, ki lahko škodujejo zdravju pri nekaterih skupinah potrošnikov, navedba priporočenega dnevnega odmerka, količine posameznega vitamina in minerala ali snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom izražena na priporočeno dnevno količino oziroma odmerek, podatek o nosilcu živilske dejavnosti, ki je odgovoren za informacije o živilu.
- Informacije za potrošnike so zavajajoče, niso točne, jasne in so za potrošnike nerazumljive.
- Zdravstvene trditve, kot denimo navajanje stopnje ali količine izgubljene telesne teže, zmanjšanje obsega pasu v cm, pomoč pri artritisu, pomoč v boju proti raku, lajšanje bolečin v sklepih, učinek proti anksioznosti in depresiji, proti epileptičnim napadom, zdravljenje diabetesa, blaženje simptomov shizofrenije.
Sporno oglaševanje in predstavljanje prehranskih dopolnil je mogoče zaznati na spletnih straneh, na družabnih omrežjih, kot sta Facebook in Instagram, preko elektronske pošte uporabnika ali telefona. Pri prodaji in oglaševanju izdelkov se ponudniki pogosto sklicujejo na sodelovanje v raznih državnih programih, povezanimi z varovanjem zdravja, z namenom hujšanja, znižanja holesterola, ki pa v resnici ne obstajajo. Vsi državni programi, povezani z varovanjem zdravja, denimo SVIT, DORA so podrobno predstavljeni na spletnih straneh državnih inštitucij, potrošniki pa so o njih obveščeni po pošti. Verodostojnost državnih programov je možno vedno preveriti preko spletnih strani inštitucij ali državnih organov ali po telefonu.
Spremembe pravil za oglaševanje, promocijo in dajanje prehranskih dopolnil na trg
Prehodno obdobje
Zakon o varni hrani in krmi (ZVHK) je stopil v veljavo 19. decembra 2025.
Pri prehranskih dopolnilih bodo podrobnejša pravila glede proizvodnje, označevanja, oglaševanja (vključno z oglaševalskim sporočilom) in predstavljanja ter dajanja na trg (vključno s prvo prijavo) prehranskih dopolnil določena v podzakonskih aktih, ki se v skladu s 122. členom zakona izdajo v dveh letih od uveljavitve zakona.
Do takrat se uporabljajo trenutno veljavne določbe Pravilnika o prehranskih dopolnilih, vključno s Prilogo pravilnika: Kemijske oblike aminokislin, karnitina in tavrina, nukleotidov ter holina in inozitola, ki jih je dovoljeno uporabljati za proizvodnjo prehranskih dopolnil
POMEMBNO: Izjema glede začetka uporabe ZVHK so določbe 6. in 7. odstavka 62. člena ZVHK. Skladno s 120. členom je prehodno obdobje za uporabo teh določb ter porabo obstoječih zalog prehranskih dopolnil tri mesece po uveljavitvi zakona oziroma do 19. marca 2026.
Spremembe:
- strožje omejitve oglaševanja in promocije prehranskih dopolnil,
- prepoved brezplačnega dajanja prehranskih dopolnil potrošnikom,
- prepoved vključevanja zdravstvenih delavcev in sodelavcev v oglaševanje in promocijo,
- uvedba oglaševalskega sporočila, katerega vsebina bo določena v podzakonskem aktu,
- uvedba postopka prve prijave prehranskih dopolnil, ko bo uveljavljen podzakonski akt.
Šesti in sedmi odstavek 62. člena Zakona določata strožje omejitve oglaševanja in promocije prehranskih dopolnil, zlasti prepoved brezplačnega dajanja prehranskih dopolnil neposredno potrošnikom v promocijske namene ter prepoved sodelovanja zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev pri oglaševanju in promociji teh izdelkov.
63. člen zakona za namen varovanja javnega zdravja se uvaja tudi oglaševalsko sporočilo, katerega vsebina bo v podzakonskem aktu oblikovana na način, ki bo potrošniku jasno predstavil, da gre za prehransko dopolnilo in ne zdravilo.
67. člen zakona določa prvo prijavo, ki bo obvezna za prehranska dopolnila, ki se prvič dajejo na trg, ko bo uveljavljen podzakonski akt.
Najpogostejša vprašanja in odgovori o spremembah po ZVHK
Za lažje in natančnejše razumevanje sprememb smo pripravili najpogostejša vprašanja in odgovore, ki temeljijo na določbah Zakona o varni hrani in krmi (ZVHK), zlasti na 62., 63., 67. in 120. členu, ter na pojasnilih Ministrstva za zdravje.
Pojasnila niso uradna pravna razlaga zakona, temveč informativna pomoč pri razumevanju obveznosti in prepovedi na področju prehranskih dopolnil.
1. Brezplačna prehranska dopolnila in promocije (6. odstavek 62. člena ZVHK)
Ali je dovoljeno dajanje brezplačnih prehranskih dopolnil potrošnikom?
Ne. Vsaka oblika brezplačnega dajanja prehranskih dopolnil, vzorcev ali dopolnil v kakršnikoli obliki za promocijske namene je prepovedana.
Ali so dovoljene promocije tipa 1+1 gratis ali prehransko dopolnilo kot darilo?
Ne. Vsako brezplačno dajanje prehranskega dopolnila v promocijske namene je prepovedano.
Ali je dovoljeno prehransko dopolnilo dati kot količinski popust (naturalni rabat)?
Ne. ZVHK prepoveduje prejem brezplačnega prehranskega dopolnila za namen promocije izdelka, naturalni rabat pa je še vedno lahko sredstvo za doseganje promocije izdelka. Kot naturalni rabat so dovoljeni le izdelki, ki niso prehranska dopolnila (npr. zobna ščetka, kozmetični izdelek).
Ali so dovoljene degustacije prehranskih dopolnil na prodajnem mestu ali doma po treningu?
Ne. Vsaka oblika promocije, vključno z degustacijo, je prepovedana.
Ali je dovoljeno dajanje prehranskih dopolnil kot nagrado (npr. nagradna igra, križanka, radio, družbena omrežja)?
Ne. Prehranska dopolnila ne smejo biti uporabljena kot nagrada ali darilo v nagradnih igrah.
Ali lahko prehranska dopolnila prejme strokovna javnost (zdravniki, farmacevti, farmacevtski tehniki)?
Zdravniki: Razdeljevanje prehranskih dopolnil preko izvajalca zdravstvene dejavnosti z namenom promocije ni dovoljeno.
Farmacevti: Dovoljeno samo za interne nepromocijske namene (interna seznanitev, preverjanje kakovosti izdelka pred umestitvijo izdelka v ponudbo lekarne).
2. Oglaševanje prehranskih dopolnil v lekarnah in zdravstvenih ustanovah
Ali je dovoljeno oglaševanje v lekarnah (letaki, LCD zasloni, promocijske table)?
Da, vendar je oglaševanje na opisan način zelo omejeno. Torej, da se ne izvaja preko zdravstvenih delavcev in sodelavcev, kar pomeni, da tudi ne vsebuje trditev, da gre za priporočila slednjih, je zgolj informativno in ni v nasprotju z zahtevami 62. člena ZVHK.
Sodelovanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev pri oglaševanju ni dovoljeno. (7. odstavek 62. člena ZVHK).
Ali je dovoljeno puščanje letakov v čakalnicah?
Ne. Vse oblike oglasnih sporočil v zdravstvenih ustanovah so prepovedane. Letaki se štejejo kot oglasna sporočila v prostorih zdravstvenih ustanov, kjer delujejo zdravstveni delavci in sodelavci, oglaševanje preko njih pa je prepovedano z Zakonom.
Ali lahko promotor v lekarni oglašuje prehransko dopolnilo?
Ne. Lekarna je del zdravstvene dejavnosti, zato aktivna promocija vzbuja vtis strokovne podpore.
Kako je z okenskimi nalepkami ali oglasi, ki so že v uporabi?
Oglaševalsko sporočilo bo določil podzakonski akt (63. člen ZVHK).
3. Kdo sme oglaševati prehranska dopolnila
Ali lahko zdravstveni delavci oglašujejo prehranska dopolnila?
Ne. Prepoved velja za vse zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, ki so navedeni v Prilogi 1: Seznam poklicev zdravstvenih delavcev in Prilogi 2: Seznam poklicev zdravstvenih sodelavcev Odredbe o seznamu poklicev za zdravstveno dejavnost (Uradni list RS, št. 111/2022 z dne 25.8. 2022).
Ali so lekarne del zdravstvene dejavnosti?
Da. Zdravstvena dejavnost na primarni ravni obsega osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost (drugi odstavek 2. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti)
Ali je farmacevtski tehnik zdravstveni delavec?
Da in zanj velja prepoved oglaševanja.
Ali je dietetik zdravstveni delavec?
Ne, je zdravstveni sodelavec, zanj velja enaka prepoved oglaševanja.
Ali lahko študenti izvajajo promocijo?
Da, če študent ne nastopa kot zdravstveni delavec/sodelavec in promocija ni v nasprotju z 62. členom ZVHK.
4. Oglaševanje na spletu, družbenih omrežjih in medijih
Ali je dovoljeno oglaševanje prehranskih dopolnil na spletu ali družbenih omrežjih?
Da, vendar ob upoštevanju pogojev iz 62. člena ZVHK:
- zdravstveni delavci ali sodelavci ne smejo oglaševati,
- brezplačno dajanje izdelkov za promocijo ni dovoljeno,
- podrobna pravila bodo določena v podzakonskem aktu.
Ali influencer sme v zameno za plačilo ali storitev prejeti prehransko dopolnilo?
Ne. Influencer je potrošnikin dajanje brezplačnih prehranskih dopolnil neposredno potrošniku ni dovoljeno.
Kdo bo odgovoren za spletno oglaševanje?
Za skladnost spletnega oglaševanja je odgovoren nosilec živilske dejavnosti (5. odstavek 51. člena ZVHK).
Ali morajo biti radijski oglasi označeni kot oglas?
Da. Določba zajema vse oblike informiranja, vključno z radiem. Oglaševalsko sporočilo iz 63. člena ZVHK) bo določeno s podzakonskim aktom.
5. Prva prijava prehranskih dopolnil
Kdaj bo obvezna prva prijava prehranskih dopolnil?
Prva prijava bo obvezna z dnem uveljavitve podzakonskega akta, ki bo določil postopek prve prijave prehranskih dopolnil. Do objave podzakonskega akta obveznost še ne velja.
Ali bo treba prijaviti tudi prehranska dopolnila, ki so že na trgu?
Prva prijava bo obvezna za vsa prehranska dopolnila, ki se prvič dajejo na trg ali pa so že na trgu, a se spremenjeni njihova sestava ali ime. Za ostala bo prostovoljna.
Ali se prva prijava razlikuje za izdelke iz EU ali tretjih držav?
Ne. Enak režim bo veljal za vsa prehranska dopolnila.
6. Športne prireditve in sejmi
Ali je dovoljeno, da organizator na tekaški prireditvi ali športnem sejmu deli prehranska dopolnila udeležencem (magnezij, vitamin C)?
Ne. Vsako dajanje brezplačnega prehranskega dopolnila za promocijske namene je prepovedano, tudi če udeleženec plača članarino ali štartnino.
Ali so v štartnih paketih dovoljena prehranska dopolnila (magnezij, vitamin C), izotonik, energijske ploščice?
Prehranska dopolnila niso dovoljena, drugi izdelki (izotonik, energijska ploščica) pa so.
Ali je degustacija prehranskih dopolnil na športnih prireditvah dovoljena?
Ne. Vsaka oblika degustacije se šteje kot promocija.
Ali se prehranska dopolnila lahko prodajajo na športnih prireditvah ali sejmih?
Prodaja je dovoljena, brezplačno razdeljevanje pa ne.
7. Prehodno obdobje in zaloge
Ali lahko nosilci živilske dejavnosti porabijo obstoječe zaloge promocijskih pakiranj?
Da, do 19. 3. 2026, ko se izteče 3-mesečno prehodno obdobje.
Ali je priloga starega pravilnika še veljavna?
Da. Pravilnik o prehranskih dopolnilih se uporablja do sprejetja novega podzakonskega akta, vključno s prilogo, ki je del pravilnika.
Prva prijava oziroma notifikacija prehranskega dopolnila
Postopek prve prijave prehranskega dopolnila je ukinjen z uveljavitvijo Pravilnika o prehranskih dopolnilih v letu 2013. Ministrstvo za zdravje zato ne sprejema prvih prijav za prehranska dopolnila in ne vodi seznama prehranskih dopolnil, ki so v prometu v Republiki Sloveniji.
Za prehranska dopolnila velja krovna živilska zakonodaja, ki je dosegljiva na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki določa, da morajo biti vsa živila (prehranska dopolnila), ki so dana na trg, varna za uživanje. To pomeni, da živila ne smejo vsebovati snovi v taki obliki in količini, ki bi predstavljala tveganje za zdravje ljudi.
Nosilec živilske dejavnosti (fizična ali pravna oseba) je odgovoren za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev živilske zakonodaje v svoji živilski dejavnosti, ki vključuje vse stopnje od pridelave, predelave in distribucije. Inšpekcijski organi pri nosilcih živilske dejavnosti preverjajo skladnost izdelkov z živilsko zakonodajo.
Registracija živilskega obrata
Pred opravljanjem katerekoli aktivnosti v povezavi s prehranskimi dopolnili ali živili za posebne skupine mora nosilec živilske dejavnosti registrirati obrat pri Zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije |
Uporaba industrijske konoplje in kanabinoidov v prehranskih dopolnilih
Uporaba industrijske konoplje v živilih odpira številne nejasnosti glede koristi in tveganj za zdravje, tako pri potrošnikih kot proizvajalcih. Živila, ki vsebujejo ali so v celoti izdelana iz različnih delov industrijske konoplje, lahko vsebujejo sledove tetrahidrokanabinola in še najmanj 60 drugih kanabinoidov, kar nekaj od teh je tudi biološko aktivnih.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2018 objavil Strokovno mnenje glede varnosti živil, ki vsebujejo industrijsko konopljo in za zdravje sprejemljivih vsebnosti tetrahidrokanabinola (THC) in kanabidiola (CBD) v živilskih izdelkih.
Novice o varnosti živil (prehranskih dopolnil) objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Vsebine in zakonodaja s področja varne hrane
-
Označevanje živil ter zdravstvene in prehranske trditve
Označba na živilu je vir informacij in predstavlja komunikacijo med proizvajalcem oziroma prodajalcem na eni strani in med kupcem oziroma potrošnikom na drugi strani. Za kupca oziroma potrošnika je najpomembnejše, da označba na živilu vsebuje vse potrebne informacije o živilu, kar mu omogoči ustrezno izbiro in uporabo živila. Podatki na označbi morajo biti točni, nedvoumni in dobro vidni ter ne smejo zavajati potrošnika.
-
Nova živila
Nova živila so živila in živilske sestavine, ki se pred 15. majem 1997 v prehrani ljudi na območju Evropske unije (EU) niso uporabljala v večjem obsegu. V EU so urejena s skupno zakonodajo, ki ureja postopke za pridobitev odobritev in predpisuje pravila za dajanje na trg.
-
Aditivi, encimi in arome ter ekstrakcijska topila
Aditivi, encimi in arome so snovi, ki se uporabljajo pri proizvodnji ali predelavi živil. Njihov glavni namen je podaljševanje obstojnosti, ohranjanje kakovosti, okusa in privlačne podobe živil. Ekstrakcijska topila so snovi, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil ali njihovih sestavin.
-
Mikrobiološka merila za živila
Mikrobiološka tveganja v živilih so lahko vir bolezni, ki se prenašajo s hrano. Zagotavljanje varnosti živil je pomemben temelj javnega zdravja.
-
Onesnaževala v živilih
Onesnaževala so kemijske snovi, ki so nenamerno prisotne v živilih. Te snovi so lahko prisotne v živilih kot posledica onesnaženja iz okolja kot tudi različnih faz proizvodnje, pakiranja, transporta, shranjevanja ali priprave živil. Ker imajo onesnaževala na splošno negativen vpliv na kakovost živil in lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje ljudi, so na nivoju Evropske unije (EU) sprejeti različni ukrepi za zmanjšanje pojavljanja onesnaževal v živilih.
-
Obsevana živila
Obsevanje živil z ionizirajočim sevanjem je nova tehnologija za zagotavljanje mikrobiološke varnosti živil, ki uniči zdravju škodljive mikroorganizme v živilih.
-
Gensko spremenjena hrana in krma
Gensko spremenjeni organizmi so organizmi, z izjemo človeka, ali mikroorganizmi (bakterije, glive, virusi), katerih genski material je spremenjen s postopki, ki spreminjajo genski material drugače kot to poteka v naravnih razmerah s križanjem ali naravno rekombinacijo. V Evropski uniji (EU) so urejeni s skupno zakonodajo, ki ureja postopke za pridobitev odobritev in predpisuje pravila za dajanje na trg.
-
Ostanki fitofarmacevtskih sredstev
Ostanki pesticidov, vključno s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS), so ostanki aktivnih snovi, ki se uporabljajo ali so se uporabljali v fitofamacevtskih sredstvih, vključno z metaboliti in, ali razkrojnimi ali reakcijskimi produkti aktivnih snovi, ki so prisotni v ali na hrani in krmi, še posebej tisti, ki so nastali pri uporabi v zvezi z varstvom rastlin, v veterinarski medicini ali kot biocidi.