Skoči do osrednje vsebine

Prehranska dopolnila so živila, ki dopolnjujejo običajno prehrano posameznika. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki se dajejo v promet v obliki kapsul, pastil, tablet in drugih podobnih oblikah, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in v drugih podobnih oblikah s tekočino in praškom, ki so oblikovane tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah.

Poleg vitaminov in mineralov prehranska dopolnila lahko vsebujejo tudi aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske izvlečke, mikroorganizme ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, pod pogojem, da je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena.

V Napotkih s področja prehranskih dopolnil so zapisana pojasnila in različne informacije v zvezi z definicijami, sestavo, označevanjem, oglaševanjem, pravnimi akti ter uradnim nadzorom nad prehranskimi dopolnili, opisno ali preko povezav na spletne strani. Z zbranimi informacijami želimo ponuditi merila za trženje in uporabo prehranskih dopolnil v Republiki Sloveniji, ki so varna za uživanje in v korist potrošnikom.

Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je objavila Nacionalne smernice za opredelitev izdelkov (2019), ki lahko hkrati sodijo v opredelitev zdravila in izdelka, ki je predmet drugih predpisov za uporabo pri ljudeh.

Tudi v okviru Nacionalnega programa Dober tek Slovenija skrbimo tudi za informiranje o uravnoteženi prehrani. 

Informacije, kaj je uravnoteženo prehranjevanje, o priporočilih za posebne skupine prebivalstva (nosečnice in doječe matere, dojenčki, predšolski otroci, šolski otroci in mladostniki, odrasli, starejši odrasli, rekreativni športniki, drugo), kako so sestavljena živila, ponuja Nacionalni portal o hrani in prehrani, Prehrana.si, ki je sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje.

Prva prijava oziroma notifikacija prehranskega dopolnila

Postopek prve prijave prehranskega dopolnila je ukinjen z uveljavitvijo Pravilnika o prehranskih dopolnilih v letu 2013. Ministrstvo za zdravje zato ne sprejema prvih prijav za prehranska dopolnila in ne vodi seznama prehranskih dopolnil, ki so v prometu v Republiki Sloveniji.  

Za prehranska dopolnila velja krovna živilska zakonodaja, ki je dosegljiva na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki določa, da morajo biti vsa živila (prehranska dopolnila), ki so dana na trg, varna za uživanje. To pomeni, da živila ne smejo vsebovati snovi v taki obliki in količini, ki bi predstavljala tveganje za zdravje ljudi.

Nosilec živilske dejavnosti (fizična ali pravna oseba) je odgovoren za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev živilske zakonodaje v svoji živilski dejavnosti, ki vključuje vse stopnje od pridelave, predelave in distribucije. Inšpekcijski organi pri nosilcih živilske dejavnosti preverjajo skladnost izdelkov z živilsko zakonodajo.

Registracija živilskega obrata

Pred opravljanjem katerekoli aktivnosti v povezavi s prehranskimi dopolnili ali živili za posebne skupine mora nosilec živilske dejavnosti registrirati obrat pri Zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije.

Naziv storitve Institucija
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Opozorila glede prehranskih dopolnil

Pasti spletnega nakupa prehranskih dopolnil

Zdravstveni inšpektorat zaznava pojav posameznih spletnih strani, ki oglašujejo prodajo prehranskih dopolnil, s čimer pa bi bila potrošniku lahko povzročena škoda. Zdravstveni inšpektorji tako opozarjajo potrošnike, da nakup prehranskih dopolnil preko posameznih spletnih strani lahko predstavlja tveganje za zdravje potrošnikov.

Kadar naziv in naslov ponudnika ni znan, to onemogoča izvedbo inšpekcijskega nadzora. Tako ni možno preveriti sledljivost izdelkov, ki je eden od ključnih elementov zagotavljanja varnosti živil. Predstavljanje teh izdelkov je zato zavajajoče, saj vključuje prepovedane zdravstvene in prehranske trditve, ki se nanašajo na preprečevanje, zdravljenje ali ozdravljenje bolezni, izgubo telesne teže in podobno.

Pomanjkljivosti na tveganih spletnih straneh

  • Potrošnik ne razpolaga s potrebnimi informacijami o ponudniku, med drugim ne poznajo naziva in naslova podjetja, zato potrošniki ne morejo vedeti, s kom sklenejo pogodbo o nakupu.
  • Spletne strani so lahko namenoma registrirane izven območja Evropske unije, da je nadzornim organom otežen oziroma onemogočen uradni nadzor.
  • Manjkajo obvezne informacije o živilih, kot so navedba vseh sestavin in informacije o sestavinah, denimo alergenih, ki lahko škodujejo zdravju pri nekaterih skupinah potrošnikov, navedba priporočenega dnevnega odmerka, količine posameznega vitamina in minerala ali snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom izražena na priporočeno dnevno količino oziroma odmerek, podatek o nosilcu živilske dejavnosti, ki je odgovoren za informacije o živilu.
  • Informacije za potrošnike so zavajajoče, niso točne, jasne in so za potrošnike nerazumljive.
  • Zdravstvene trditve, kot denimo navajanje stopnje ali količine izgubljene telesne teže, zmanjšanje obsega pasu v cm, pomoč pri artritisu, pomoč v boju proti raku, lajšanje bolečin v sklepih, učinek proti anksioznosti in depresiji, proti epileptičnim napadom, zdravljenje diabetesa, blaženje simptomov shizofrenije.

Sporno oglaševanje in predstavljanje prehranskih dopolnil je mogoče zaznati na spletnih straneh, na družabnih omrežjih, kot sta Facebook in Instagram, preko elektronske pošte uporabnika ali telefona. Pri prodaji in oglaševanju izdelkov se ponudniki pogosto sklicujejo na sodelovanje v raznih državnih programih, povezanimi z varovanjem zdravja, z namenom hujšanja, znižanja holesterola, ki pa v resnici ne obstajajo.  Vsi državni programi, povezani z varovanjem zdravja, denimo SVIT, DORA so podrobno predstavljeni na spletnih straneh državnih inštitucij, potrošniki pa so o njih obveščeni po pošti. Verodostojnost državnih programov je možno vedno preveriti preko spletnih strani inštitucij ali državnih organov ali po telefonu.

Uporaba industrijske konoplje in kanabinoidov v prehranskih dopolnilih

Uporaba industrijske konoplje v živilih odpira številne nejasnosti glede koristi in tveganj za zdravje, tako pri potrošnikih kot proizvajalcih. Živila, ki vsebujejo ali so v celoti izdelana iz različnih delov industrijske konoplje, lahko vsebujejo sledove tetrahidrokanabinola in še najmanj 60 drugih kanabinoidov, kar nekaj od teh je tudi biološko aktivnih.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2018 objavil Strokovno mnenje glede varnosti živil, ki vsebujejo industrijsko konopljo in za zdravje sprejemljivih vsebnosti tetrahidrokanabinola (THC) in kanabidiola (CBD) v živilskih izdelkih.

Novice o varnosti živil (prehranskih dopolnil) objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Vsebine in zakonodaja s področja varne hrane

  • Označevanje živil ter zdravstvene in prehranske trditve

    Označba na živilu je vir informacij in predstavlja komunikacijo med proizvajalcem oziroma prodajalcem na eni strani in med kupcem oziroma potrošnikom na drugi strani. Za kupca oziroma potrošnika je najpomembnejše, da označba na živilu vsebuje vse potrebne informacije o živilu, kar mu omogoči ustrezno izbiro in uporabo živila. Podatki na označbi morajo biti točni, nedvoumni in dobro vidni ter ne smejo zavajati potrošnika.

  • Nova živila

    Nova živila so živila in živilske sestavine, ki se pred 15. majem 1997 v prehrani ljudi na območju Evropske unije niso uporabljala v večjem obsegu. V Evropski uniji so urejena s skupno zakonodajo, ki ureja postopke za pridobitev odobritev in predpisuje pravila za dajanje na trg.

  • Aditivi, encimi in arome za živila ter ekstrakcijska topila za proizvodnjo živil

    Aditivi, encimi in arome so snovi, ki se uporabljajo pri proizvodnji ali predelavi živil. Njihov glavni namen je podaljševanje obstojnosti, ohranjanje kakovosti, okusa in privlačne podobe živil. Ekstrakcijska topila so snovi, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil ali njihovih sestavin.

  • Mikrobiološka merila za živila

    Mikrobiološka tveganja v živilih so pri ljudeh glavni vir bolezni, ki se prenašajo s hrano. Varna živila, ki ne ogrožajo zdravja ljudi, so temelj zdrave prehrane in pomemben dejavnik javnega zdravja.

  • Onesnaževala v živilih

    Onesnaževala so kemijske snovi, ki so nenamerno prisotne v živilih. Te snovi so lahko prisotne v živilih kot posledica onesnaženja iz okolja kot tudi različnih faz proizvodnje, pakiranja, transporta, shranjevanja ali priprave živil. Ker imajo onesnaževala na splošno negativen vpliv na kakovost živil in lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje ljudi, so na nivoju Evropske unije sprejeti različni ukrepi za zmanjšanje pojavljanja onesnaževal v živilih.

  • Obsevana živila

    Obsevanje živil z ionizirajočim sevanjem je nova tehnologija za zagotavljanje mikrobiološke varnosti živil, ki uniči zdravju škodljive mikroorganizme v živilih.

  • Gensko spremenjena hrana in krma

    Gensko spremenjeni organizmi so organizmi, z izjemo človeka, ali mikroorganizmi (bakterije, glive, virusi), katerih genski material je spremenjen s postopki, ki spreminjajo genski material drugače kot to poteka v naravnih razmerah s križanjem ali naravno rekombinacijo. V Evropski uniji so urejeni s skupno zakonodajo, ki ureja postopke za pridobitev odobritev in predpisuje pravila za dajanje na trg.

  • Ostanki fitofarmacevtskih sredstev

    Ostanki pesticidov (vključno s fitofarmacevtskimi sredstvi) so ostanki aktivnih snovi, ki se uporabljajo ali so se uporabljali v fitofamacevtskih sredstvih, vključno z metaboliti in/ali razkrojnimi ali reakcijskimi produkti aktivnih snovi, ki so prisotni v ali na hrani in krmi, še posebej tisti, ki so nastali pri uporabi v zvezi z varstvom rastlin, v veterinarski medicini ali kot biocidi.