Teme

• Državno prostorsko načrtovanje

  V postopkih državnega prostorskega načrtovanja umeščamo v prostor prostorske ureditve državnega pomena (na primer ceste, železnice, plinovode, daljnovode, elektrarne in podobno), skupaj s pobudnikom in investitorjem v okviru sodelovanja in usklajevanja z nosilci urejanja prostora in javnostjo.

• Državni prostorski red

  Državni prostorski red se uporablja pri prostorskem načrtovanju, pri dovoljevanju in izvajanju posegov v prostor ter pri izvajanju drugih nalog urejanja prostora.

• Graditev

  Graditev vključuje projektiranje, dovoljevanje in gradnjo objektov, to je stavb in gradbeno inženirskih objektov. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov, proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami, ki jih objekt potrebuje za svoje delovanje. Objekt je povezan s tlemi, če je temeljen ali s pomočjo gradbenih del povezan s tlemi na stalno določenem mestu in ga ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njegovo bistvo. Za objekt se štejeta tudi začasni objekt in grajeni objekt na drevesu, ki je namenjen opravljanju dejavnosti.

• Financiranje projektov urbanega razvoja

  Mestne projekte v javnem interesu je možno financirati na različne načine. Poleg lastnih sredstev občin in sredstev evropske kohezijske politike za urbani razvoj obstajajo tudi alternativni pristopi financiranja, kot je javno-zasebno partnerstvo.

• Mesta in urbana območja v Sloveniji

  Slovenska mesta so zaposlitvena, izobraževalna, upravna, kulturna in storitvena središča ter imajo ključno vlogo v uravnoteženem razvoju države. V njih živi 50 % prebivalcev Slovenije in dela več kot 90 % vseh zaposlenih.

• Občinski prostorski akti

  Z občinskimi prostorskimi akti občine se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja lokalnih prostorskih ureditev v prostor. Ob tem se upoštevajo usmeritve iz državnih prostorskih aktov, razvojne potrebe občine in varstvenih zahteve.

• Razvrednotena urbana območja

  Razvrednotena območja imajo zaradi neprimerne rabe ali opuščenosti manjšo vrednost, zato lahko negativno vplivajo na okolico. S prenovo jih lahko reaktiviramo in tako prispevamo k učinkoviti rabi prostora ter večji privlačnosti mest za delo in bivanje.

• Teritorialni dialog z mesti

  S tako imenovanim teritorialnim dialogom z mesti širimo razpravo o vlogi, pomenu slovenskih mest in njihovih priložnostih za trajnostni razvoj ter povezujemo različne deležnike urbanega razvoja med seboj.

• Trajnostne urbane strategije

  Dobra podlaga za uspešen razvoj mest ter celovito načrtovanje in izvajanje naložb v mestih so trajnostne urbane strategije in spremljanje razvoja mest.

• Urbana agenda Evropske unije

  Okvir za usmerjanje razvoja mest predstavlja Urbana agenda EU, ki se izvaja prek tematskih partnerstev, v katerih sodelujejo tudi slovenski predstavniki.

• Urbani razvoj in kohezijska politika

  Podpora trajnostnemu urbanemu razvoju z možnostjo financiranja projektov v slovenskih mestih s sredstvi evropske kohezijske politike.

• Mednarodni urbani razvoj

  Skrb za prenos znanja in ukrepov za trajnostni razvoj mest v naš prostor. Za urbanizacijo na svetovni ravni velja, da je močno spremenila svet v zadnjih desetletjih. V mestih danes živi večina svetovnega prebivalstva, mesta so središče gospodarskih, kulturnih in družbenih aktivnosti.

• Zemljiška politika

  Z zemljiško politiko usklajujemo javne koristi in zasebne interese v prostoru. Z ukrepi ustvarjamo pogoje za učinkovito gospodarjenje z nepremičninami, delovanje trga zemljišč in posledično vzdržen prostorski razvoj.