Direktorat za prostor in graditev
Sektorji direktorata
-
Sektor za strateški prostorski razvoj
Ministrstvo za naravne vire in prostor
Direktorat za prostor in graditevDunajska cesta 21
1000 Ljubljana -
Sektor za državno prostorsko načrtovanje
Ministrstvo za naravne vire in prostor
Direktorat za prostor in graditevDunajska cesta 21
1000 Ljubljana -
Sektor za sistem prostora in graditve
Ministrstvo za naravne vire in prostor
Direktorat za prostor in graditevDunajska cesta 21
1000 Ljubljana -
Sektor za občinsko prostorsko načrtovanje in zemljiške ukrepe
Ministrstvo za naravne vire in prostor
Direktorat za prostor in graditevDunajska cesta 21
1000 Ljubljana -
Sektor za stanovanja
Ministrstvo za naravne vire in prostor
Direktorat za prostor in graditevDunajska cesta 21
1000 Ljubljana -
Sektor za dovoljenja
Ministrstvo za naravne vire in prostor
Direktorat za prostor in graditevDunajska cesta 21
1000 Ljubljana -
Sektor za prostorski informacijski sistem
Ministrstvo za naravne vire in prostor
Direktorat za prostor in graditevDunajska cesta 21
1000 Ljubljana
Novice
-
Ob začetku slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji podpisan sporazum o sodelovanju med Slovenskim planinskim muzejem in Stalnim sekretariatom Alpske konvencije
-
Prvi neformalni sestanek vodij delegacij Stalnega odbora Alpske konference v času slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji
-
Festival Brati Gore
-
Odprtje razstave Konstruktivne Alpe na domačiji Pr Lenart
-
Festival Brati gore letos v znamenju žensk
-
Pripravljene karte ekoloških koridorjev za živalske vrste – ekološka povezljivost kot del zelenih sistemov
-
60 milijonov evrov nepovratnih sredstev za 1036 javnih najemnih stanovanj iz Načrta za okrevanje in odpornost
-
Prenovljen nepremičninski sistem in portal Prostor
-
Pojasnilo za izvajanje novega Zakona o urejanju prostora do sprejema podzakonskih aktov
-
Iztek razpisa za javna najemna stanovanja iz načrta za okrevanje in odpornost
Teme
-
Državno prostorsko načrtovanje
V postopkih državnega prostorskega načrtovanja umeščamo v prostor prostorske ureditve državnega pomena (na primer ceste, železnice, plinovode, daljnovode, elektrarne in podobno), skupaj s pobudnikom in investitorjem v okviru sodelovanja in usklajevanja z nosilci urejanja prostora in javnostjo.
-
Državni prostorski red
Državni prostorski red se uporablja pri prostorskem načrtovanju, pri dovoljevanju in izvajanju posegov v prostor ter pri izvajanju drugih nalog urejanja prostora.
-
Graditev
Graditev vključuje projektiranje, dovoljevanje in gradnjo objektov, to je stavb in gradbeno inženirskih objektov. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov, proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami, ki jih objekt potrebuje za svoje delovanje. Objekt je povezan s tlemi, če je temeljen ali s pomočjo gradbenih del povezan s tlemi na stalno določenem mestu in ga ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njegovo bistvo. Za objekt se štejeta tudi začasni objekt in grajeni objekt na drevesu, ki je namenjen opravljanju dejavnosti.
-
Financiranje projektov urbanega razvoja
Mestne projekte v javnem interesu je možno financirati na različne načine. Poleg lastnih sredstev občin in sredstev evropske kohezijske politike za urbani razvoj obstajajo tudi alternativni pristopi financiranja, kot je javno-zasebno partnerstvo.
-
Mesta in urbana območja v Sloveniji
Slovenska mesta so zaposlitvena, izobraževalna, upravna, kulturna in storitvena središča ter imajo ključno vlogo v uravnoteženem razvoju države. V njih živi 50 % prebivalcev Slovenije in dela več kot 90 % vseh zaposlenih.
-
Občinski prostorski akti
Z občinskimi prostorskimi akti občine se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja lokalnih prostorskih ureditev v prostor. Ob tem se upoštevajo usmeritve iz državnih prostorskih aktov, razvojne potrebe občine in varstvenih zahteve.
-
Razvrednotena urbana območja
Razvrednotena območja imajo zaradi neprimerne rabe ali opuščenosti manjšo vrednost, zato lahko negativno vplivajo na okolico. S prenovo jih lahko reaktiviramo in tako prispevamo k učinkoviti rabi prostora ter večji privlačnosti mest za delo in bivanje.
-
Teritorialni dialog z mesti
S tako imenovanim teritorialnim dialogom z mesti širimo razpravo o vlogi, pomenu slovenskih mest in njihovih priložnostih za trajnostni razvoj ter povezujemo različne deležnike urbanega razvoja med seboj.
-
Trajnostne urbane strategije
Dobra podlaga za uspešen razvoj mest ter celovito načrtovanje in izvajanje naložb v mestih so trajnostne urbane strategije in spremljanje razvoja mest.
-
Urbana agenda Evropske unije
Okvir za usmerjanje razvoja mest predstavlja Urbana agenda EU, ki se izvaja prek tematskih partnerstev, v katerih sodelujejo tudi slovenski predstavniki.
-
Urbani razvoj in kohezijska politika
Podpora trajnostnemu urbanemu razvoju z možnostjo financiranja projektov v slovenskih mestih s sredstvi evropske kohezijske politike.
-
Mednarodni urbani razvoj
Skrb za prenos znanja in ukrepov za trajnostni razvoj mest v naš prostor. Za urbanizacijo na svetovni ravni velja, da je močno spremenila svet v zadnjih desetletjih. V mestih danes živi večina svetovnega prebivalstva, mesta so središče gospodarskih, kulturnih in družbenih aktivnosti.
-
Zemljiška politika
Z zemljiško politiko usklajujemo javne koristi in zasebne interese v prostoru. Z ukrepi ustvarjamo pogoje za učinkovito gospodarjenje z nepremičninami, delovanje trga zemljišč in posledično vzdržen prostorski razvoj.
Projekti
-
-
Sobivamo.si
ZaključenProjekt Sobivamo je komunikacijski projekt, ki združuje informacije vseh deležnikov, ki se ukvarjajo z vprašanjem bivanja starejših. Problematika bivanja starejših ni le vprašanje za starejše, temveč tudi za njihove najbližje.
-
Program projektov eProstor
ZaključenGeodetska uprava Republike Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja bosta za usklajeno in kakovostno upravljanje s prostorom ter učinkovito gospodarjenje z nepremičninami v finančni perspektivi 2014 - 2020 izvajala »Program projektov eProstor«.
-
Prostorski informacijski sistem (PIS) je informacijski sistem za podporo pri opravljanju nalog države in lokalnih skupnosti na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, spremljanje stanja prostorskega razvoja in omogočanje javnosti, da se seznani s stanjem v prostoru. PIS vsebuje zbirke prostorskih podatkov, orodja ter storitve za podporo procesom na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
-
Mesec prostora 2022
ZaključenMesec prostora letos poteka že deveto leto zapored. Namenjen je osvetlitvi aktualnih tem trajnostnega prostorskega in urbanega razvoja, načrtovanja in urejanja prostora, arhitekture in gradnje. Povezuje dogodke in aktivnosti Ministrstva za okolje in prostor ter sodelujočih organizacij, namenjene različnim udeležencem - strokovni javnosti, otrokom in mladostnikom ter najširši javnosti.