Trajnostne urbane strategije

Trajnostne urbane strategije (TUS) so prostorsko (teritorialne) strategije za urbana naselja mest v smislu 29. členu evropske Uredbe o skupnih določbah in so pogoj za črpanje sredstev iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb.

Mestne občine za svoja občinska središča v TUS določajo celostne ukrepe urbanega razvoja za spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, demografskimi, socialnimi in drugimi izzivi, s katerimi se zasleduje trajnostni razvoj mest.

Do upravičenosti črpanja sredstev  za trajnostni urbani razvoj iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN)  je v Sloveniji upravičenih 12 mestnih občin: Celje, Koper, Kranj, Krško,  Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje.

Kohezijska politika

S kohezijskimi sredstvi se podpirajo ukrepi, ki prispevajo k učinkoviti rabi prostora v urbanih območjih, k izboljšanju javnih površin v mestih in s tem tudi k izboljšanju razmer za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti ter k večji privlačnosti urbanega okolja za delo in bivanje.

Ukrepi za trajnostni urbani razvoj se izvajajo prek mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN).  Do uporabe mehanizma CTN je upravičenih vseh 12 mestnih občin. Projekte za sofinanciranje predlagajo mestne občine same na podlagi svojih trajnostnih urbani strategij.  

CTN je mehanizem izvajanja evropske kohezijske politike, ki podpira uresničevanje teritorialnih strategij, ki spodbuja trajnostni razvoj mest.

Mehanizem CTN v obdobju 2021-2027 pokriva tri specifične cilje iz Programa evropske kohezijske politike 2021-2027:

1. specifični cilj 2.7 za zeleno infrastrukturo v mestih,
2. specifični cilj 2.8 za trajnostno urbano mobilnost in
3. specifični cilj 5.1 za urbano prenovo.

Razvrednotena oziroma degradirana urbana območja

Razvrednotena območja so območja, katerih uporabna vrednost je tako zmanjšana, da je za njihovo  oživitev potreben večji poseg v strukturo in rabo. Zaradi  neprimerne rabe ali nenaseljenosti imajo manjšo vrednost ter lahko negativno vplivajo na okolje, družbo, gospodarstvo ali vizualno podobo prostora. Ločimo več stopenj in vrst razvrednotenja, ki ga merimo po funkcionalnih, fizičnih, okoljskih in socialnih merilih ter merilih varstva kulturne dediščine.