Državni prostorski red
Državni prostorski red se uporablja pri prostorskem načrtovanju, pri dovoljevanju in izvajanju posegov v prostor ter pri izvajanju drugih nalog urejanja prostora.
Temeljna pravila urejanja prostora
Državni prostorski načrt narekuje 21 temeljnih pravil:
- sodelovanje in usklajevanje pri oblikovanju in sprejemanju odločitev glede prostorskega razvoja,
- vrednotenje vplivov,
- prevlada javne koristi,
- racionalna raba prostora,
- prepoznavnosti naselij in krajine,
- urejanje prostora na območjih z omejitvami,
- urejanje morja,
- razvoj poselitve,
- ureditveno območje naselja,
- notranji razvoj naselja,
- širitev ureditvenega območja naselja,
- območje za dolgoročni razvoj naselja,
- zagotavljanje zadostnih javnih površin v naselju,
- načrtovanje družbene infrastrukture,
- ohranjanje posamične poselitve,
- načrtovanje prostorskih ureditev v drugih ureditvenih območjih,
- načrtovanje gospodarske javne infrastrukture,
- enote urejanja prostora,
- določanje namenske rabe prostora,
- določanje prostorskih izvedbenih pogojev in
- merila za določanje gradbenih parcel stavb.
- Vsebina temeljnih pravil je določena v Zakonu o urejanju prostora.
Podrobnejša pravila urejanja prostora
Podrobnejša pravila urejanja prostora izhajajo iz temeljnih pravil urejanja prostora. Sprejme jih Vlada z uredbo na predlog ministrstva, pristojnega za prostor in na podlagi mnenja komisije Vlade za prostorski razvoj. Pripravijo in sprejmejo se za območje celotne države, lahko pa tudi za manjše teritorialne in funkcionalne enote glede na prepoznavne značilnosti in potrebe tistega območja.
S podrobnejšimi pravili na ravni države zagotavljamo merila in kriterije ter minimalne standarde za kvalitetno urbanistično oblikovanje poselitvenih območij in krajine. Skrbimo da se skozi prostorsko načrtovanje v procesih priprave prostorskih aktov zagotavlja kakovostno in zdravo bivalno in delovno okolje.
Z njimi želimo ponuditi kvalitetna orodja občinam, ki jih bodo v svojem prostoru nadgradila in ki bodo prispevala k novim kvalitetnim naselbinskim vzorec s prepoznavno prostorsko identiteto.
Splošne smernice
Splošne smernice pripravijo nosilci urejanja prostora vsak za svoje področje vnaprej na podlagi mnenja Komisije vlade za prostorski razvoj in so del državnega prostorskega reda. Občine in načrtovalci jih morajo upoštevati v postopkih priprave prostorskih aktov.
Splošne smernice s področja usmerjanja razvoja poselitve vsebujejo pomembne usmeritve iz hierarhično višjih aktov ( SPRS, PRS) s področja urejanja prostora.
- Splošne smernice s področja usmerjanja poselitve
- Splošne smernice s področja trajnostne mobilnosti
- Splošne smernice s področja energetike
- Splošne smernice za področje kmetijskih zemljišč
- Splošne smernice za področje gozdarstva
- Splošne naravovarstvene smernice
- Splošne smerice s področja upravljanja z vodami
- Splošne smernice za področje varstva nepremične kulturne dediščine
- Splošne smernice s področja obrambe
- Splošne smernice s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pred požarom
Priporočila za prostorsko načrtovanje
-
Brošure, publikacije | Ministrstvo za okolje in prostor
- Tipologija stavb - priročnik (pdf, 5 MB)
- Zeleni sistem v mestih in naseljih (pdf, 9 MB)
- Regulacijski elementi (pdf, 9,4 MB)
- Mirujoči promet v urbanih naseljih (pdf, 988 KB)
Zakonodaja
-
Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2: Uradni list RS, št. 61/17)