Skoči do osrednje vsebine

Prostor je omejena naravna dobrina, s katero je treba ravnati izjemno skrbno in celovito. Je ogledalo družbe, saj vse naše ravnanje, ekonomsko, družbeno in individualno, pušča sledi v prostoru. Odseva kulturo, identiteto in stanje duha v družbi, našo preteklost in možnosti za prihodnost. V njem se odražata uspešnost gospodarskega in socialnega razvoja ter kakovost upravljanja prostorskih potencialov. Odločanje o gradnji in rabi prostora je podrejeno spoštovanju pravil, ki zagotavljajo varstvo prostora kot ključnega vira za razvoj skupnosti.

Skupna izhodišča za nadaljnji razvoj v prostoru so zagotavljanje dostojnega stanovanja za vsakogar; preureditev naselij v smislu nove socialne in prostorske kohezije in večje stopnje družbenih interakcij ter zagotavljanje pogojev za vsakdanje življenje v zgodovinskih urbanih središčih. Prav tako so skupna izhodišča omejevanje razpršene gradnje in varovanje nepozidanega prostora; ogrevanje, hlajenje in osvetljevanje stavb brez nadaljnjega uničevanja okolja; varovanje nacionalne, regionalne in lokalne prepoznavnosti prostora, arhitekture in krajine ter zagotavljanje razvoja sodobne arhitekture.

Trajnostni prostorski razvoj je temeljno načelo in vodilo, ki mu sledimo pri usmerjanju prostorskega razvoja v Sloveniji. Izhajamo iz tega, da je prostor omejena dobrina, ki terja skrbno usklajevanje javnih koristi in zasebnih interesov ter dolgoročno naravnano prostorsko načrtovanje.

Strategija prostorskega razvoja 2050

Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 (ReSPRO50) je temeljni dolgoročni prostorsko razvojni dokument Republike Slovenije s cilji, prioritetami in zasnovo prostorskega razvoja do leta 2050. Je podlaga za učinkovito usklajevanje vseh, ki soustvarjajo razmere v prostoru in s tem sooblikujejo kakovost življenja v državi. Določa dolgoročne usmeritve, ki so v skladu z razvojnimi cilji Slovenije kot tudi z njenimi zavezami, ki izhajajo iz drugih državnih, evropskih ali mednarodnih dokumentov. Usmeritve za urejanje prostora izhajajo iz pričakovanih razvojnih izzivov in so naravnane tako, da prispevajo k trajnostnemu razvoju dejavnosti v prostoru, prostorski koheziji države ter učinkoviti čezmejni povezanosti.

Za izvajanje strategije je opredeljen širok nabor prostorskih instrumentov (akcijski programi, regionalni prostorski plani) in drugih instrumentov za medsektorsko povezovanje in upravljanje prostora. Uspešnost doseganja ciljev strategije ter izvajanja aktivnosti in ukrepov se bo redno spremljala s sistemom spremljanja stanja z določenimi ciljnimi kazalniki in kazalniki stanja. To bo podlaga za oblikovanje predlogov spreminjanja in dopolnitve strategije.