V organizaciji Mreže za prostor (IPoP) je potekalo usposabljanje in predstavitev publikacije o vlogi zelenih površin pri prilagajanju naselij na podnebne spremembe. Udeležence dogodka je nagovorila dr. Nataša Bratina, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za prostor in graditev na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP).

Na prvi konferenci Geo Slovenija z naslovom Sotočje prostorskih informacij se je danes v Ljubljani več kot sto udeležencev posvetilo vprašanju digitalizacije prostorskih podatkov in njihove povezljivosti. Vse s ciljem digitalizacije poslovanja ter povezave prostorske, zemljiške in okoljske politike.

Pod vodstvom državnega sekretarja mag. Mirana Gajška je potekal četrti sestanek s pripravljavci prve generacije regionalnih prostorskih planov. Delovnega srečanja so se udeležili predstavniki regionalnih razvojnih agencij vseh 12 razvojnih regij, v razpravi pa so bile izpostavljene bistvene dileme glede sodelovanja z resorji, usklajevanja vsebin, sofinanciranja države in terminskega načrta.

Na današnjem dogodku z naslovom Na poti k ničelni neto rasti pozidanih zemljišč so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o pomenu zmanjševanja rasti pozidanih zemljišč. Razprava je temeljila tudi na ugotovitvah projekta Krožno gospodarjenje s prostorom, ki poteka v okviru programa Zeleni lokacijski okvir Slovenije (SLO4D). Zbrane je uvodoma nagovoril državni sekretar mag. Miran Gajšek.

Upravna enota (UE) Postojna je prva uvedla novi sistem eGraditev, ki bo v celoti digitaliziral postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Sistem bomo uvajali postopoma in bo v polnosti zaživel v začetku leta 2026. Do takrat bodo postopki lahko potekali na oba načina - v papirni obliki ali po elektronski poti.

Prostorske ureditve državnega pomena, kot so ceste, železnice, letališča, plinovodi, daljnovodi, elektrarne, ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti in podobno, se v prostor umeščajo v postopkih državnega prostorskega načrtovanja (DPN). Postopke vodi Ministrstvo za naravne vire in prostor, vanje pa so vključeni pobudnik, investitor, nosilci urejanja prostora in zainteresirana javnost.

Na konferenci z naslovom Ponovna uporaba prostora: Paradigma prostorskega razvoja do leta 2050?, ki je kot osrednji dogodek letošnjega Meseca prostora danes potekala v Ljubljani, sta bila predstavljena letos sprejeta Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 in predlog Strateškega načrta krožnega gospodarjenja s prostorom.

Mesec prostora, ki poteka že deseto leto zapored, se začenja 2. oktobra, ko obeležujemo Svetovni dan Habitata, posvečenega mestom in naseljem. Osrednji slogan letošnjega Meseca prostora, ki poteka pod okriljem Ministrstva za naravne vire in prostor je »Pametno v prostoru«.

Na današnji novinarski konferenci Ministrstva za naravne vire in prostor je bila predstavljena Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050. Strategija naslavlja ključne izzive prostorskega razvoja in strateško osmišlja izvajanje teritorialne kohezije na ozemlju Slovenije. Včeraj so jo poslanke in poslanci potrdili v Državnem zboru.

Vlada je sprejela Resolucijo o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (SPRS). Vizija prostorskega razvoja Slovenije je, da bo premišljeno upravljala s svojim prostorom in bo svojim prebivalcem zagotavljala optimalne razmere za varno in zdravo okolje ter visoko kakovost življenja.

Poleg članov Delovne skupine so se sestanka udeležili tudi predstavniki ZaVita d.o.o. in Inštituta za vode Republike Slovenije. Sestanek je bil v celoti namenjen razpravi glede izdelave Ocene nosilne zmogljivosti morja.

Ministrstvo za okolje in prostor je sofinanciralo Ciljni raziskovalni projekt »Opredelitev ekoloških koridorjev na ravni Slovenije kot podpora načrtovanju prostorskega razvoja in upravljanja narave in drugih virov«, ki ga je izvedla Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Rezultati vključujejo usmeritve in karte potencialnih ekoloških koridorjev za modelne živalske vrste s čemer smo pridobili pomembno strokovno podlago, ki bo lahko podprla zgodnje in strateško vključevanje ekološke povezljivosti v prostorske akte.

V Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS št. 199/21; ZUreP-3), ki je začel veljati 31. decembra 2022 in se je začel uporabljati 1. junija 2022, je v 339. členu določeno, da Vlada RS izda izvršilne (podzakonske) predpise iz svoje pristojnosti v šestih mescih od uveljavitve zakona (do 30. junija 2022), minister pa podzakonske akte iz svoje pristojnosti v devetih mesecih od uveljavitve zakona (do 30. septembra 2022).

Gradbeni zakon (Uradni list RS št. 199/21), ki je začel veljati 31. decembra 2021 in se začne uporabljati z današnjim dnem, je v 152. členu določil, da se izvršilne predpise sprejme v šestih mesecih (do 30. junija 2022) po uveljaviti zakona, razen Pravilnika o načinu izračuna površin in prostornin stavb, ki se sprejme v dveh letih od uveljavitve zakona. Ti izvršilni predpisi so Uredba o razvrščanju objektov, Uredba o gradbiščih, Uredba o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo, Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov in Pravilnik o začasnih objektih. Vsi predpisi so bili že dani v javno razpravo in so v zaključnih fazah priprave.

Spomladanski strokovni Urbani forum z naslovom Mesta in voda, ki ga je soorganiziral Ministrstvo za okolje in prostor, Združenje mestnih občin Slovenije in Inštitut za geostrateške, pravne in futuristične raziskave ter svetovanje (GFS), je bil usmerjen v prepoznavanje pomena vode za razvoj mest, naj si gre za reke in druge vodotoke, jezera in morje ali mestne fontane.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je na podlagi evropske Uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost objavilo javni razpis za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) se na 14. Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu predstavlja v okviru skupnega medresorskega razstavnega prostora, v tematskem sklopu strokovnega usposabljanja z naslovom »Arhitektura, prostor in oblikovanje«. Na razstavnem prostoru se predstavlja tudi Mesec prostora, pri obeležitvi katerega vsako leto v oktobru aktivno sodeluje vse več vzgojno izobraževalnih ustanov.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) stopa po poti digitalne preobrazbe prostora. Vzpostavljajo se informacijske rešitve, ki podpirajo elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja in graditve, ter zbirke podatkov o prostoru, nepremičninah in okolju.

Švicarska konfederacija in Kneževina Lihtenštajn v okviru Alpske konvencije že šestič razpisujeta natečaj za mednarodno arhitekturno nagrado za trajnostno gradnjo in prenovo v Alpah »Constructive Alps«, z nagradnim skladom v višini 50.000 evrov. Žirija k sodelovanju vabi arhitekte in investitorje, katerih projekti gradnje ali prenove – izvedeni med letoma 2017 in 2021 – na območju Alpske konvencije prispevajo k uresničitvi podnebnega cilja »neto nič emisij«. Rok za oddajo spletnega obrazca je do 14. januarja 2022.

Ministrstvo za okolje in prostor je v okviru Programa projektov eProstor izvedlo masovni zajem poseljenih zemljišč in podrobnejše dejanske rabe poseljenih zemljišč. Na spletni strani prostorskega informacijskega sistema (PIS) si tako lahko vsak pogleda kje so obstoječa poseljena zemljišča.