Urbana konferenca: dostopen prostor in kakovostne naložbe za razvoj mest

Mag. Aša Rogelj, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za prostor in graditev na Ministrstvu za okolje in prostor, je izpostavila, da je dostopen prostor temelj kakovostnega življenja in eno bistvenih meril kakovostnega prostorskega razvoja. Pomembno je, da lahko vsi ljudje, ne glede na starost ali oviranost, čim bolj samostojno in enakopravno dostopajo do javnih površin, objektov in storitev.

Dostopnost vključuje arhitekturne prilagoditve, varne poti, javni prevoz, bližino storitev in premišljeno prostorsko načrtovanje. Dostopna stavba svoj namen v celoti doseže šele, ko lahko uporabniki do nje pridejo varno in samostojno. Rešitve morajo zato nastajati v sodelovanju z uporabniki ter upoštevati njihove dejanske potrebe že od začetka načrtovanja.

Prvi tematski sklop Dostopen prostor za vse je osvetlil različne razsežnosti dostopnosti, od odpravljanja fizičnih ovir in zagotavljanja učinkovitih prometnih povezav do prostorske bližine storitev in digitalne povezanosti. Univerzalno oblikovanje koristi vsem, tudi starejšim, otrokom, staršem z vozički in ljudem z začasnimi poškodbami, ter prispeva k enakim možnostim in preprečevanju diskriminacije.

Univerzalna dostopnost mora biti sestavni del načrtovanja, investiranja in upravljanja grajenega okolja. Njeno zgodnje vključevanje omogoča celovitejše rešitve ter zmanjšuje potrebo po poznejših prilagoditvah in dodatnih stroških. Pomembno je tudi preverjanje izvedenih ureditev, saj se njihova kakovost pokaže predvsem v vsakdanji uporabi.

Strateški načrti dostopnosti občinam omogočajo sistematično prepoznavanje ovir, določanje prednostnih ukrepov, načrtovanje sredstev in spremljanje izvedbe. Sodelovanje uporabnikov pomaga prepoznati tudi ovire, ki iz projektne dokumentacije niso vedno razvidne, ter preveriti, ali izvedene ureditve dejansko omogočajo varno in samostojno uporabo prostora.

V razpravi o evropskih sredstvih je mag. Aša Rogelj opozorila na zahtevnost pravil in postopkov ter pomen kakovostne priprave projektov. Pri prihodnjem programiranju je pomemben pravočasen dialog z občinami in drugimi partnerji. Cilj morajo biti jasna, sorazmerna in predvidljiva pravila ter enostavnejši postopki, ki ob zagotavljanju kakovosti in pregledne porabe sredstev omogočajo učinkovito izvajanje naložb.

Posebej je izpostavila pomen partnerstva in upoštevanja različnih razvojnih potreb občin. Mestne občine zagotavljajo številne storitve tudi za širše regionalno zaledje, zato je pomembno prepoznati strateške projekte, katerih učinki presegajo občinske meje in prispevajo k skladnejšemu regionalnemu razvoju.

Pri prihodnji zasnovi mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) je zato pomembno upoštevati širša funkcionalna območja mest, njihovo povezanost z okoliškimi občinami ter krepiti vlogo občin pri načrtovanju in izvajanju kohezijskih programov. Izhodišče morajo biti celovite razvojne strategije, sodelovanje med partnerji in jasno opredeljene potrebe prebivalcev.

Trajnostni urbani razvoj povezuje stanovanjsko dostopnost, kakovostne javne in zelene površine, učinkovito mobilnost, podnebno odpornost ter dobro povezane javne storitve. S premišljenim prostorskim načrtovanjem in usklajenimi naložbami lahko mesta izboljšujejo kakovost bivanja ter krepijo svojo vlogo razvojnih središč širšega prostora.

Uspešnost naložb se mora pokazati v vsakdanjem življenju ljudi: v lažjem dostopu do storitev, večji samostojnosti, varnosti in enakovrednih možnostih sodelovanja. Kakovost prostorskih rešitev, univerzalna dostopnost in učinkovita poraba sredstev morajo biti zato povezana merila urbanega razvoja.

Konferenco sta organizirala Ministrstvo za okolje in prostor ter Združenje mestnih občin Slovenije v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica.