Ministrica Rifelj v Brinju: Odprta vprašanja je treba rešiti brez nadaljnjih zamud
Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov je jedrski objekt in objekt državne infrastrukture, vendar je zaradi zgodovinsko zatečenega stanja na zemljiščih in objektih v zemljiški knjigi kot lastnik še vedno vpisan Institut Jožef Stefan. Ker zakonodaja določa, da morajo biti objekti, potrebni za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, v lasti države, je treba lastninskopravna oziroma druga stvarnopravna razmerja ustrezno urediti.
»Pri objektu državne infrastrukture mora biti jasno, kdo je njegov lastnik, kdo ga upravlja in kdo je odgovoren za njegov dolgoročni razvoj. Gre za vprašanje, ki je predolgo ostajalo odprto, zato morajo pristojne institucije skupaj oblikovati izvedljivo rešitev,« je poudarila ministrica.
Ministrstvo bo usklajevanje nadaljevalo skupaj z Agencijo za radioaktivne odpadke, Institutom Jožef Stefan in ministrstvom, pristojnim za znanost. Cilj je pravno stanje uskladiti z dejansko funkcijo objekta in zakonskimi zahtevami.
Drugi ključni izziv je občinski podrobni prostorski načrt za prostorsko ureditev skupnega pomena na območju Reaktorskega infrastrukturnega centra. Ta vključuje podatkovni center ARNES, nov poslovni objekt IJS, prizidek Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo in pomožni objekt ob Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov.
Ključne vsebinske rešitve so bile med občino, investitorji, pristojnimi ministrstvi in drugimi sodelujočimi že usklajene. Dogovorjena je bila tudi fizična ločitev novih objektov od območja jedrskih objektov, s čimer so bila razrešena ključna vprašanja jedrske in sevalne varnosti. Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost je zato avgusta 2026 izdala pozitivno mnenje.
Kljub doseženemu vsebinskemu soglasju postopek priprave prostorskega akta napreduje prepočasi. Ministrstvo bo aktivno spremljalo pridobivanje preostalih mnenj in ob morebitnih zapletih nemudoma povezalo Občino Dol pri Ljubljani, pristojne nosilce urejanja prostora, pripravljavca prostorskega akta in investitorje.
Cilj je prostorski akt sprejeti do konca leta 2026 ter omogočiti razvoj območja brez nadaljnjih nepotrebnih zamud, ob doslednem spoštovanju zahtev jedrske, sevalne in okoljske varnosti.