Ljubljana v središču evropske razprave o prihodnosti mest

V ospredju letošnje konference je bila izmenjava konkretnih izkušenj in znanj o tem, kako v praksi izvajati trajnostno preobrazbo mest. Ključno sporočilo dogodka je bilo, da uspešne urbane spremembe ne temeljijo zgolj na strategijah, temveč predvsem na sodelovanju, vztrajnosti in praktičnem ukrepanju.

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) z vključitvijo v Urban Future 2026 kot eden od gostiteljev krepi svojo vlogo nosilca urbane politike v Sloveniji ter aktivno prispeva k uresničevanju ciljev Resolucije o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050. Dogodek je predstavljal pomembno platformo za povezovanje slovenskih mest in strokovnjakov z vodilnimi mednarodnimi akterji na področju trajnostnega urbanega razvoja.

Sodelovanje na konferenci omogoča neposreden prenos znanj, dobrih praks in inovativnih pristopov v slovenski prostor, kar je ključno za učinkovito soočanje z izzivi, kot so podnebne spremembe, dostopnost stanovanj, trajnostna mobilnost ter kakovost bivanja. Poseben poudarek konference na praktičnih rešitvah (“how to”) je za ministrstvo pomemben z vidika izboljšanja izvajanja politik in projektov na nacionalni in lokalni ravni.

Hkrati dogodek prispeva k večji mednarodni prepoznavnosti Slovenije in njenih mest, spodbuja gospodarsko aktivnost ter odpira priložnosti za nova partnerstva med javnim sektorjem, raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom. S tem se krepi tudi inovacijski potencial slovenskih mest in njihova konkurenčnost v evropskem prostoru. 

Na  konferenci so sodelovali tudi predstavniki ministrstva. Saša Galonja (Vodja Sektorja za sistem prostora in graditve na MNVP) je povezoval okroglo mizo z naslovom Prehitimo potres: Kako pripraviti stavbni fond na potres. Jugovzhodna Evropa je območje z visokim tveganjem za potrese. V sklopu okrogle mize so udeleženci razpravljali, kako lahko mesta utrdijo obstoječe stavbe, preden se tla začnejo tresti. Obravnavana je bila praksa preventivne obnove – od gradbenih in tehničnih rešitev do človeškega vidika izziva, zlasti vključevanja lastnikov stavb. Pravi izziv pogosto ni samo inženirske narave, ampak kako prepričati množico lastnikov, da se zedinijo in financirajo ukrep, za varstvo pred dogodkom, ki ga morda nikoli osebno ne bodo izkusili. Na okrogli mizi so bili predstavljeni praktični vpogledi, realni primeri in razlogi za preventivne ukrepe namesto popravila škode, ko bo ta že nastala.

Na okrogli mizi so poleg Saše Galonja sodelovali še prof. dr. Marko Polič (Univerza v Ljubljani),  dr. Samo Gostič (Vodja laboratorija na Inštitutu za gradbeništvo in gradbeni inštitut ZRMK), Simon Frumen (Energetski manager) in Tomaž Krištof (arhitekt. Studio Krištof arhitekti). 

Pomemben del razprav na konferenci je bil namenjen odprtim javnim površinam kot ključnemu nosilcu kakovosti urbanega okolja in dostopnosti do storitev. Poudarjena je bila potreba po celostnem pristopu k načrtovanju javnega prostora, ki presega zgolj funkcionalno urejanje ter vključuje premišljeno ozelenjevanje, izbor trajnostnih in človeku prijaznih materialov, kakovostno urbano opremo ter prepletanje različnih rab. Takšen pristop omogoča oblikovanje prostorov, ki so prijetni za bivanje, druženje in vsakdanjo rabo ter hkrati spodbujajo aktivno mobilnost in socialno vključenost. Poseben poudarek je bil namenjen tudi vlogi zasebnih investicij pri sooblikovanju javnega prostora, kjer je ključno jasno določanje javnega interesa, dolgoročne kakovosti in dostopnosti prostora. Sodelovanje javnega in zasebnega sektorja lahko ob ustreznem okvirju pomembno prispeva k izboljšanju prostorskih razmer, večji dostopnosti do storitev ter k oblikovanju kakovostnega, odpornega in vključujočega urbanega okolja.

Celostno gledano je sodelovanje na konferenci pomemben korak k pospeševanju trajnostne urbane preobrazbe v Sloveniji ter krepitvi povezovanja med deležniki, ki soustvarjajo kakovosten in odporen prostor za prihodnje generacije.

Za MNVP je bila udeležba pomembna z vidika:

• dostopa do najnovejših pristopov in orodij na področju trajnostnega prostorskega razvoja,
• izmenjave dobrih praks z drugimi evropskimi mesti in institucijami,
• krepitve mednarodnega sodelovanja ter vključevanja slovenskih praks v širši evropski prostor.

Posebna vrednost konference je bila v poudarku na t. i. »kako« – kako premagovati administrativne, družbene in prostorske izzive ter kako učinkovito uresničevati politike na lokalni ravni. Takšen pristop je neposredno relevanten tudi za pripravo in izvajanje strateških dokumentov ter projektov v Sloveniji.

Udeležba ministrstva na dogodku prispeva k boljšemu razumevanju sodobnih urbanih trendov ter krepitvi strokovnih podlag za nadaljnji razvoj prostora v Sloveniji.