Vsebina regionalnega prostorskega plana

Regionalni prostorski plan določa cilje in prednostne naloge prostorskega razvoja ter vsebuje usmeritve za prostorski razvoj regije, predvsem usmeritve za razvoj poselitve, gospodarske javne infrastrukture in urejanje krajine z ohranjanjem krajinske identitete. Med drugim opredeljuje mesta, druga urbana naselja oz. morebitna druga naselja, ki so pomembna za razvoj regije, določa širša mestna območja, podaja zasnove omrežij družbene infrastrukture, gospodarske javne infrastrukture, stanovanjskih območij in zelenega sistema regije ter določa prednostna območja za razvoj posameznih dejavnosti, ki so pomembne za regije in povezave s sosednjimi območji.

Ključna vloga regionalnega prostorskega plana je, da se z njim občine uskladijo in določijo zasnove prostorskih ureditev lokalnega pomena, ki segajo na območje več občin ali vplivajo na razvoj več občin kot so prednostna razvojna območja za stanovanjsko oskrbo, večja nakupovalna središča, infrastrukturna vozlišča in prostorske ureditve, namenjene urejanju skupnega javnega potniškega prometa, območja za objekte družbene infrastrukture in prostorske ureditve, ki so neposredno namenjene opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb s področja varstva okolja.

Umestitev urejanja prostora na regionalni ravni v politiko skladnega regionalnega razvoja in sistem urejanja prostora

Regionalno prostorsko planiranje se je v Sloveniji začelo uvajati leta 2018 z Zakonom o urejanju prostora. Zaradi odsotnosti izvajanja lokalne samouprave na ravni regij se ta opira na sistemske rešitve politike skladnega regionalnega razvoja države.

Regionalni prostorski plani se pripravljajo na ravni razvojnih regij. To so funkcionalne ozemeljske celote, določene s predpisi, ki urejajo skladen regionalni razvoj. V Sloveniji obstaja 12 razvojnih regij.

Regionalni prostorski plan je podlaga za pripravo regionalnega razvojnega programa in mora biti sprejet pred njim ali sočasno z njim. Je tudi podlaga za izvedbo postopka državnega prostorskega načrtovanja, saj se v njih uskladijo zasnove prostorskih ureditev. Regionalni prostorski plan nadomešča strateški del sedanjih občinskih prostorskih načrtov.

Okvir za proces priprave prve generacije regionalnih prostorskih planov

Cilj je poenotena priprava prve generacije regionalnih prostorskih planov v vseh razvojnih regijah v državi in zagotoviti:

• enotno uporabo razpoložljivih podatkov,
• strokovne, kakovostne in zakonite rešitve na področju prostorskega razvoja v regiji,
• usklajenost razvojnih rešitev na nacionalni in na medobčinski ravni,
• uravnoteženost razvojnih vidikov z namenom ohranjanja okolja,
• enoten postopek priprave regionalnega prostorskega plana,
• vključenost vseh relevantnih deležnikov v postopek priprave regionalnega prostorskega plana.

Finančni okvir

Na podlagi predhodnih študij in ugotovitev so v strošek priprave prve generacije regionalnih prostorskih planov (RPP) vključeni le naslednji nujni stroški:

• strošek pripravljavca RPP,
• strošek izdelave RPP,
• stroške izdelave obveznih strokovnih podlag po ZUreP-3,
• strošek izdelave Okoljskega poročila za potrebe postopka celovite presoje vplivov na okolje po predpisih, ki urejajo področje varstva okolja.

Sredstva za izdelavo regionalnega prostorskega plana se zagotavljajo v občinskih in v državnem proračunu, pri čemer državni proračun zagotovi 60%.

40 % stroška priprave regionalnega prostorskega plana prevzamejo občine, način razdelitve tega stroška med občinami v posamezni razvojni regiji ni predpisan. Glede razdelitve zneska za sofinanciranje priprave regionalnega prostorskega plana med občinami v posamezni razvojni regiji, odločajo občine. Ker se občine med seboj razlikujejo tako po velikosti kot tudi po številu prebivalcev, priporočamo naslednja merila za razdelitev stroška med občinami:

• 40 % število prebivalcev v občini,
• 30 % velikost občine,
• 30 % koeficient razvitosti občine.

Terminski plan

Razvojne regije morajo pripraviti in sprejeti regionalni prostorski plan do konca leta 2026 oziroma do 1. januarja 2027, zato so aktivnosti za proces priprave prve generacije regionalnih prostorskih planov predvidene v obdobju od 1. januarja 2023 do 30. junija 2027.

Faze priprave regionalnih prostorskih planov in s tem povezane aktivnosti so po letih razdeljene na optimalen način, da bodo lahko vse razvojne regije uspešno zaključile postopke in sprejele regionalni prostorski plan.

Aktivnosti za proces priprave prve generacije regionalnih prostorskih planov

Proces priprave prve generacije regionalnih prostorskih planov je kompleksen in zahteven, zato je ministrstvo z namenom enotnega in učinkovitega izvajanja obveznosti že podalo priporočila in informacije.

Določitev pripravljavca regionalnega prostorskega plana

Pripravljavec regionalnega prostorskega plana je lahko le pravna oseba, v večinski javni lasti, kot to določajo predpisi o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Pripravljavca regionalnega prostorskega plana za celotno območje vsake razvojne regije izberejo občine v regiji.

Občine na območju razvojne regije se dogovorijo, kdo bo pripravljavec regionalnega prostorskega plana. Izbor pripravljavca regionalnega prostorskega plana s sprejemom sklepa potrdi Svet regije, ki ga sestavljajo župani vseh občin v regiji.

Ministrstvo je vsem občinam v državi priporočilo, da na območju posamezne razvojne regije pripravljavca regionalnega prostorskega plana izberejo do konca leta 2022.

Posvet z resorji

Resorji, ministrstva in državne javne službe, bodo imeli pri pripravi regionalnih prostorskih planov bistveno drugačno vlogo kot jo imajo kot nosilci urejanja prostora v dosedanjih postopkih priprave prostorskih aktov.

Postopek priprave in sprejema regionalnega prostorskega plana se razlikuje od do sedaj uveljavljenih postopkov priprave prostorskih aktov. Priprava regionalnega prostorskega plana prinaša novosti, ki tako za državno kot lokalno raven pomenijo prednosti in olajšave:

• izboljšujemo celovit pristop na območje (»placebased«), saj želimo doseči prostorsko racionalen in usklajen razvoj;
• s participativnim pristopom dajemo prednost povezovanju, medsebojnemu sodelovanju in usklajevanju resorjev ter občin na območju razvojne regije;
• zagotoviti želimo enotno uporabo razpoložljivih podatkov o prostoru.

Pri pripravi regionalnih prostorskih planov želimo aktivnejšo vlogo resorjev, zato njihova vloga ni zamejena na klasično vlogo nosilca urejanja prostora, ki podaja smernice in mnenja, temveč resorji s svojimi razvojnimi akti, s strokovnimi podlagami in drugimi podatki prispevajo več že v začetni fazi postopka priprave regionalnega prostorskega plana.

Posvet s prostorskimi načrtovalci

Udeleženci posveta so bili prostorski načrtovalci, predstavniki načrtovalskih podjetij in samostojni podjetniki, ki izdelujejo občinske strateške prostorske akte ali strokovne podlage za strateške prostorske akte.

Prostorski načrtovalci predstavljajo potencialne izdelovalce regionalnih prostorskih planov ki bodo v sodelovanju z drugimi udeleženci oblikovali razvojne odločitve za bistvene razvojne dileme, izpostavljene v razvojnih regijah.

Izdelovalec regionalnega prostorskega plana je lahko pravna oseba v zasebni lasti, ki zagotavlja interdisciplinarno skupino strokovnjakov. Vsebino in obliko regionalnega prostorskega plana mora pripraviti na interdisciplinaren, okoljsko vzdržen in družbeno odgovoren način. V postopku priprave regionalnega prostorskega plana mora sodelovati s pripravljavcem ter mu svetovati pri izbiri najustreznejših rešitev glede prostorskega razvoja v razvojni regiji.

Priporočila za pripravo regionalnih prostorskih planov

Model povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni

Celovit pristop na območje (placebased) je možen le ob ustrezni povezavi prostorskega načrtovanja z razvojnim načrtovanjem na regionalni ravni, ki podprt z dobrim sodelovanjem deležnikov in administrativnih ravni omogoča razvoj, ki je tudi prostorsko racionalen, usklajen in omogoča doseganje razvojnih sinergij in prebojev. Vzpostavitev regij kot administrativne ravni ni pogoj, temveč so možne tudi druge, dogovorne oblike povezovanja in upravljanja na regionalni ravni.

Zato smo skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktoratom za regionalni razvoj ob sodelovanju Združenja regionalnih razvojnih agencij (RRA GIZ) in Ministrstva za javno upravo sofinancirali izvajanje raziskave z naslovom: »Model povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni« v okviru Ciljnega raziskovalnega programa "CRP 2016" v letu 2016.