Projekti in programi

ETCS - European Train Control System - evropski sistem za nadzor in vodenje vlakov.

FLAG-ERA bo omogočil odkritje novih bolezni, razvoj novih zdravil in novih materialov na področju možganov in grafena.

Eden od ključnih problemov, ki je povezan z uporabo alkohola, je tudi veliko število prometnih nesreč. V okviru Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa kot sodelovanje v medresorski delovni skupini Ministrstvo za zdravje v sodelovanju s Policijo izvaja akcijo Slovenija piha 0,0. Tako opozarjamo na prekomerno pitje alkohola in ustvarjamo pogoje za manj nesreč pod vplivom alkohola na naših cestah.

Želja ljudi je, da se v svojem okolju gibljejo neodvisno in varno. Za dosego tega cilja je potrebno prilagoditi fizično urbano okolje in odstraniti nevarne točke, urediti dostop do javnih objektov, potniškega prometa in drugih javnih površin.

Namen vseh projektov je krepitev posvetovalnega procesa na področju socialnega vključevanja Romov preko povezovanja nacionalnih in lokalnih določevalcev, romske skupnosti in nevladnega sektorja.

Operacijo delno financira Evropska unija, Program za pravice, enakost in državljanstvo.

Evropska komisija je 22. avgusta 2019 odobrila evropska sredstva za projekt nadgradnje obstoječega tira železniške proge Maribor-Šentilj-državna meja. Gre za velik projekt, ki je obsegal nadgradnjo železniške proge v dolžini 18 km in katerega celotna vrednost je znašala dobrih 253 milijonov evrov. 

Projekt Davčno opismenjevanje mladih je usmerjen k otrokom in mladostnikom, ki se na najrazličnejše načine soočajo z aktualnimi temami, tudi s področja davkov.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 24. 3. 2021 odobrila sofinanciranje projekta nadgradnja in posodobitev postaje Pragersko in železniškega vozlišča iz evropskih sredstev. Projekt katerega celotna vrednost je znašala več kot 113 milijonov evrov in je bil v višini 40 milijon evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020.

Urad za meroslovje koordinira sodelovanje Slovenije v evropskem meroslovnem programu za inovacije in raziskove EMPIR. Koordinator v Sloveniji je dr. Rado Lapuh.

V obdobju 2014–2020 predstavlja Instrument za povezovanje Evrope ključni evropski finančni instrument za spodbujanje rasti, zaposlitev in konkurenčnosti s ciljno usmerjenimi naložbami v prometno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo.

Ministrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2014–2020 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta izvaja ukrepe s področja prometa.

Obzorje 2020 (ang. Horizon 2020) je največji program EU za raziskave in inovacije.

Mehanizem celostne teritorialne naložbe (CTN) je namenjen uresničevanju ciljev trajnostnih urbanih strategij mestnih občin s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Kohezijskega sklada. Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) deluje v vlogi posredniškega organa za izbor operacij CTN.

Republika Slovenija je po osamosvojitvi z Zakonom o tujcih leta 1991 določila, da za državljane drugih republik nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki v roku šestih mesecev od uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije niso zaprosili za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, začnejo veljati določbe Zakona o tujcih.

Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Obeležujemo ga vsako leto tretji petek v novembru, osrednji dogodek dneva slovenske hrane pa je tradicionalni slovenski zajtrk.

MLA pobuda je pobuda Slovenije, Argentine, Belgije, Mongolije, Nizozemske in Senegala za sprejetje Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev.

Ljubljansko-haaška konvencija je bila sprejeta na Diplomatski konferenci v Ljubljani, 26. maja 2023 in predstavlja prelomno mednarodno pogodbo, ki bo pomagala zagotoviti pravico žrtvam genocida, zločinov zoper človečnost in vojnih hudodelstev. S sprejetjem konvencije je bila izkoriščena zgodovinska priložnost za krepitev mednarodnega pravnega sodelovanja. Pričakovati je, da bo bistveno zmanjšala nekaznovanost storilcev kaznivih dejanj. Na podpisni konferenci 14. in 15. februarja 2024 v Haagu je konvencijo podpisalo več kot 30 držav iz celega sveta. Ljubljansko-haaška konvencija je odprta za podpis vsem državam do 14. februarja 2025.

Pobuda JPI JPND si je za cilj postavila reševanje velikega družbenega izziva nevrodegenerativnih bolezni, s posebnim poudarkom na Alzheimerjevi bolezni. To bomo dosegli z vzpostavitvijo skupnega Strateškega raziskovalnega načrta (SRA) za usmerjanje raziskovalne dejavnosti in preko naložb na področjih temeljnih in kliničnih raziskav ter zdravstvene nege v prihodnjem desetletju.

Spletno rubriko Arhivalija meseca v Arhivu Republike Slovenije pripravljamo od januarja 2011. Namenjena je popularizaciji arhiva in arhivskega gradiva. Predstavljamo tisto arhivsko gradivo oziroma dokumente, ki so vizualno ali vsebinsko posebej zanimivi, na novo prevzeti v arhiv ali doslej spregledani, povezani z raznimi obletnicami, aktualnim dogajanjem v družbi in še čim.

Namen Akcijskega programa za invalide je spodbujati, varovati in zagotavljati polnopravno in enakovredno uživanje človekovih pravic invalidov in spodbujati spoštovanje njihovega dostojanstva.