Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja

Dodatno pokojninsko zavarovanje delimo na kolektivno in individualno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki delno ali v celoti financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev. V kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost. Znesek vplačil kolektivnega zavarovanja, ki ga za posameznega člana v posameznem koledarskem letu plača delodajalec, ne sme biti nižji od 432,61 evra.

Individualno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se lahko vključi samostojno vsak posameznik, ki v celoti z lastnimi sredstvi financira vplačila premije.

Dodatno pokojninsko zavarovanje se vzpostavi na podlagi odobrenega pokojninskega načrta. Pokojninski načrt določa pogoje za pridobitev pravic iz dodatnega zavarovanja, vrsto in obseg teh pravic ter postopek za njihovo uveljavitev.

Pokojninski načrt odobri minister, pristojen za delo, ko ugotovi, da vsebuje vse obvezne sestavine in je v skladu z ZPIZ-2. Davčne olajšave za plačane premije se lahko uveljavljajo le, če je pokojninski načrt odobril minister, pristojen za delo in je vpisan v poseben register, ki ga vodi pristojni davčni organ.

Kolektivno dogovarjanje glede vzpostavitve kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja

Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O) je bila 1. januarja 2026 za delodajalce uvedena obveznost kolektivnega dogovarjanje glede vzpostavitve kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Obveznost velja za delodajalce, ki imajo 1. januarja 2026 zaposlenih več kot deset delavcev in za svoje zaposlene nimajo vzpostavljenega kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

V okviru kolektivnega dogovarjanja med delodajalcem in pri njem zaposlenimi delavci lahko pride do dogovora, da bo delodajalec za delavce oblikoval in financiral kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje (sklenitev pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja) ali pa da do tega dogovora ne pride. 

Pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja kot pogodbeni stranki skleneta delodajalec in pri njem zaposleni delavci. V imenu delavcev odloča reprezentativni sindikat pri delodajalcu, če ga ni, odloča svet delavcev, če ni obojega, odločajo delavci neposredno na zboru delavcev ali s posebno pisno izjavo. Za mikro družbe velja, da je pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta sklenjena, ko je sprejet sklep poslovodstva družbe o oblikovanju pokojninskega načrta. 

Pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja vsebuje zlasti pogoje za vključitev, višino vplačila ali način izračuna višine vplačila, izbranega izvajalca dodatnega pokojninskega zavarovanja in druge določbe, opredeljene v ZPIZ-2 (234. člen). 

Če v okviru kolektivnega dogovarjanja ne pride do sklenitve pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, delodajalec in predstavniki delavcev pri delodajalcu podpišejo izjavo, da ni prišlo do dogovora o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta, ki jo delodajalec posreduje Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.

Kolektivno dogovarjanje glede vzpostavitve kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja morajo delodajalci opraviti najkasneje do 1. januarja 2028. Delodajalci, ki izpolnijo pogoj števila zaposlenih delavcev po 1. januarju 2026, pa morajo obveznost kolektivnega dogovarjanja izpolniti v roku dveh let od dneva izpolnitve pogoja števila zaposlenih delavcev.

Priporočila delodajalcem

• Delodajalci naj čim prej začnejo dogovarjanje s predstavniki delavcev (reprezentativni sindikat, svet delavcev) o vzpostavitvi kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, o višini vplačil in o izvajalcu dodatnega pokojninskega zavarovanja.
• Strokovno pomoč pri kolektivnem dogovarjanju glede vzpostavitve kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja nudijo izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja.
• Vzpostavitev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja prinaša prednosti tako za delodajalca kot za delavce. 
• Vplačani prispevki delodajalcu znižujejo davek na dohodek pravnih oseb in niso obremenjene s prispevki za socialno varnost. Delodajalci imajo konkurenčno prednost na trgu dela in delavcem zagotovijo dodatno pokojnino po upokojitvi.
• Za delavce vplačila delodajalca v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavljajo vrsto dodatnega plačila za delo (mesečna nakazila vplačil na osebne račune dodatnega pokojninskega zavarovanja), ki so namenjena za dodatno pokojnino. Delavci s kolektivnim dodatnim pokojninskim zavarovanju lahko tudi sami varčujejo in če delodajalec ni izkoristil celotne davčne olajšave, lahko koristijo preostali del, ki jim zniža plačilo dohodnine.

Pravice iz dodatnega zavarovanja

Po zaključku varčevanja v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko zavarovanci na podlagi zbranih sredstev na svojih osebnih računih uveljavijo pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Pravica do dodatne pokojnine

Dodatna pokojnina je temeljna pravica iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Član dodatnega zavarovanja lahko uveljavi pravico do dodatne pokojnine, ko je uveljavil pravico do predčasne ali starostne pokojnine v skladu z ZPIZ-2, pravico do invalidske pokojnine, pravico do vdovske pokojnine oziroma ko je uveljavil pravico do poklicne pokojnine po tem zakonu. 

Dodatna pokojnina se izplačuje v obliki doživljenjske pokojninske rente, ki jo lahko izplačuje zavarovalnica in pokojninska družba.

Upravljavec pokojninskega sklada v imenu in za račun člana sklene zavarovanje po pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninskih rent, po katerem član pridobi pravico do doživljenjske pokojninske rente v višini, ki se po aktuarskih načelih izračuna tako, kot če bi bilo v enkratnem znesku vplačano čisto vplačilo v višini odkupne vrednosti.

Član sklada lahko samostojno izbere izplačevalca pokojninske rente, pri katerem mora upravljavec skleniti zavarovanje. V primeru, da ima član sredstva pri različnih upravljavcih pokojninskih skladov, lahko član prenese odkupno vrednost sredstev v sklad, namenjen izplačevanju pokojninske rente, ki ga sam izbere.

Izplačevanje dodatnih pokojnin je podrobneje urejeno s Pravilnikom o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente, ki določa tudi dovoljene oblike dodatnih pokojnin.

Pravica do predčasne dodatne pokojnine

Član lahko uveljavi pravico do predčasne dodatne pokojnine pred uveljavitvijo pravice do predčasne ali starostne pokojnine v skladu z ZPIZ-2, če:

• je dopolnil 53 let starosti in
• ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje.

Pravica do izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku

Član kolektivnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja od upravljavca zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku, če:

• je že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja in
• sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 12.000,00 evrov.

Član individualnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku.

Pokojninski skladi in upravljavci pokojninskih skladov dodatnega zavarovanja

Sredstva iz naslova prostovoljnega dodatnega zavarovanja se zbirajo in upravljajo v pokojninskih skladih, oblikovanih v skladu z ZPIZ-2.

Pokojninski sklad se lahko oblikuje kot:

• vzajemni pokojninski sklad,
• krovni pokojninski sklad ali
• kritni sklad.

Pokojninski sklad lahko oblikujejo in upravljajo:

• pokojninske družbe, urejene z ZPIZ-2,
• zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo in
• banke, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja bančništvo.

Upravljavec pokojninskega sklada zbrana sredstva upravlja v skladu z:

• naložbeno politiko življenjskega cikla člana ali 
• naložbeno politiko zagotavljanja zajamčene donosnosti na čisto vplačilo.

Seznam upravljavcev pokojninskih skladov

Pokojninske sklade, ki omogočajo vključitev v dodatno zavarovanje, upravljajo:

• vzajemni pokojninski skladi in krovni pokojninski skladi:
  • Banka Intesa Sanpaolo, d. d. (Krovni pokojninski sklad Moj steber)
  • GENERALI zavarovalnica, d. d. (Krovni pokojninski sklad LEON 2)
  • Modra zavarovalnica, d. d. (Modri krovni pokojninski sklad)
  • Modra zavarovalnica, d. d. (Krovni pokojninski sklad javnih uslužbencev)

• pokojninske družbe: 
  • Pokojninska družba A
  • Triglav pokojninska družba, d. d.  
  • Sava pokojninska družba, d. d.
  • Prva pokojninska družba, d. d.

• zavarovalnice: 
  • Zavarovalnica Triglav, d. d.
  • GENERALI zavarovalnica, d. d..

Podatki dodatnega pokojninskega zavarovanja

V dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo v mesecu decembru 2024 vključenih 627.538 zavarovancev. To pomeni, da je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 63,2 odstotka zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (992.945 zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja).

Decembra 2024 se niso vplačevale premije dodatnega pokojninskega zavarovanja (sredstva so imeli v zadržanju ali v mirovanju) za 219.818 zavarovancev.

Svojim zaposlenim je decembra 2024 dodatno pokojninsko zavarovanje omogočalo 7.524 delodajalcev.