Skoči do osrednje vsebine

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja temeljno obliko varčevanja za starost v Sloveniji, ki jo država spodbuja z davčnimi olajšavami. Predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja, z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge pravice.

Oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja

Dodatno pokojninsko zavarovanje delimo na kolektivno in individualno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki delno ali v celoti financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev. V kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost. Znesek vplačil kolektivnega zavarovanja, ki ga za posameznega člana v posameznem koledarskem letu plača delodajalec, ne sme biti nižji od 379,63 evra.

Individualno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se lahko vključi samostojno vsak posameznik, ki v celoti z lastnimi sredstvi financira vplačila premije.

Dodatno pokojninsko zavarovanje se vzpostavi na podlagi odobrenega pokojninskega načrta. Pokojninski načrt določa pogoje za pridobitev pravic iz dodatnega zavarovanja, vrsto in obseg teh pravic ter postopek za njihovo uveljavitev.

Pokojninski načrt odobri minister, pristojen za delo, ko ugotovi, da vsebuje vse obvezne sestavine in je v skladu z ZPIZ-2. Davčne olajšave za plačane premije se lahko uveljavljajo le, če je pokojninski načrt odobril minister, pristojen za delo in je vpisan v poseben register, ki ga vodi pristojni davčni organ.

Pravice iz dodatnega zavarovanja

Po zaključku varčevanja v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja, lahko zavarovanci na podlagi zbranih sredstev na svojih osebnih računih uveljavijo pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Pravica do dodatne pokojnine

Dodatna pokojnina je temeljna pravica iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Član dodatnega zavarovanja lahko uveljavi pravico do dodatne pokojnine, ko je uveljavil pravico do predčasne ali starostne pokojnine v skladu z ZPIZ-2, pravico do invalidske pokojnine, pravico do vdovske pokojnine oziroma, ko je uveljavil pravico do poklicne pokojnine po tem zakonu. 

Dodatna pokojnina se izplačuje v obliki doživljenjske pokojninske rente, ki jo lahko izplačuje zavarovalnica in pokojninska družba.

Upravljavec pokojninskega sklada v imenu in za račun člana sklene zavarovanje po pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninskih rent, po katerem član pridobi pravico do doživljenjske pokojninske rente v višini, ki se po aktuarskih načelih izračuna tako, kot če bi bilo v enkratnem znesku vplačano čisto vplačilo v višini odkupne vrednosti.

Član sklada lahko samostojno izbere izplačevalca pokojninske rente, pri katerem mora upravljavec skleniti zavarovanje. V primeru, da ima član sredstva pri različnih upravljavcih pokojninskih skladov, lahko član prenese odkupno vrednost sredstev v sklad, namenjen izplačevanju pokojninske rente, ki ga sam izbere.

Izplačevanje dodatnih pokojnin je podrobneje urejeno s Pravilnikom o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente, ki določa tudi dovoljene oblike dodatnih pokojnin.

Pravica do predčasne dodatne pokojnine

Član lahko uveljavi pravico do predčasne dodatne pokojnine pred uveljavitvijo pravice do predčasne ali starostne pokojnine v skladu z ZPIZ-2, če:

  • je dopolnil 53 let starosti in
  • ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje.

Pravica do izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku

Član kolektivnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja od upravljavca zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku:

  • če je že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja in
  • če sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 5.924,08 evrov.

Član individualnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku.

Pokojninski skladi in upravljavci pokojninskih skladov dodatnega zavarovanja

Sredstva iz naslova prostovoljnega dodatnega zavarovanja se zbirajo in upravljajo v pokojninskih skladih, oblikovanih v skladu z ZPIZ-2.

Pokojninski sklad se lahko oblikuje kot:

  • vzajemni pokojninski sklad,
  • krovni pokojninski sklad ali
  • kritni sklad.

Pokojninski sklad lahko oblikujejo in upravljajo:

  • pokojninske družbe, urejene z ZPIZ-2,
  • zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo in
  • banke, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja bančništvo.

Upravljavec pokojninskega sklada zbrana sredstva upravlja v skladu z:

  • naložbeno politiko življenjskega cikla člana ali 
  • naložbeno politiko zagotavljanja zajamčene donosnosti na čisto vplačilo.

Seznam upravljavcev pokojninskih skladov

Pokojninske sklade, ki omogočajo vključitev v dodatno zavarovanje upravljajo:

Vzajemni pokojninski skladi in Krovni pokojninski skladi

Pokojninske družbe

Zavarovalnice

Podatki dodatnega pokojninskega zavarovanja

V dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo v mesecu decembru 2022 vključenih 598.612 zavarovancev. To pomeni, da je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 60,55% zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (988.625 zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja).

Decembra 2022 se niso vplačevale premije dodatnega pokojninskega zavarovanja (sredstva so imeli v zadržanju ali v mirovanju) za 197.232 zavarovancev.

Svojim zaposlenim je decembra 2022 dodatno pokojninsko zavarovanje omogočalo 9.469 delodajalcev.

Število vključenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po letih

Število zavarovancev vključenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po letih glede na vrsto pokojninskega sklada:

na dan Krovni pokojninski skladi in vzajemni pokojninski skladi Pokojninske družbe  Zavarovalnice SKUPAJ
31. 12. 2022 309709 242867 46036 598612
31. 12. 2021 300528 238646 45980 585154
31. 12. 2020 293948 147630 132641 574219
31. 12. 2019 287825 143501 129396 560722
31. 12. 2018 282620 140311 125258 548189
31. 12. 2017 272957 134653 124461 532071
31. 12. 2016 266300 131032 120532 517864
31. 12. 2015 259606 127640 111244 498490
31. 12. 2014 249066 129724 111073 489881
31. 12. 2013 249153 132120 112724 495894
31. 12. 2012 251712 138953 117349 508014
31. 12. 2011 257700 153435 126626 537761
31. 12. 2010 254068 159199 128197 541464
31. 12. 2009 247482 154976 126817 529275
31. 12. 2008 239433 150251 125448 515132
31. 12. 2007 231396 142658 117012 491066
30. 11. 2006 219292 232466 451758
30. 6. 2004 195138 143443 38349 376930
31. 12. 2003 36573 130702 43188 210463
31. 12. 2002 31539 103760 37745 173044

Višina sredstev

Višina sredstev, ki so zbrana v pokojninskih skladih je decembra 2022 znašala 2,98 milijarde evrov. 

Višina sredstev (v 1.000 evrih):
Zavarovalnice 269810
Pokojninske družbe 1271556
Vzajemni in krovni pokojninski skladi 1447094
SKUPAJ 2988460

Povprečna premija

Povprečna mesečna premija aktivnih zavarovancev dodatnega pokojninskega zavarovanja je v letu 2022 po podatkih upravljavcev pokojninskih skladov znašala:

Povprečna premija (v evrih)
Zavarovalnice 91,09
Pokojninske družbe 75,96
Vzajemni in krovni pokojninski skladi 46,72 (brez Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev - 101,94)

Zbirni podatki o dodatnem pokojninskem zavarovanju

Podatke, ki so jih na podlagi zaprosila Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti posredovali izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja, objavlja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na podlagi 255. člena ZPIZ-2.