Vzpostavitev dodatnega pokojninskega zavarovanja

Dodatno pokojninsko zavarovanje delimo na kolektivno in individualno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki delno ali v celoti financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev. V kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost.
Individualno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se lahko vključi samostojno vsak posameznik, ki v celoti z lastnimi sredstvi financira vplačila premije.

Dodatno pokojninsko zavarovanje se vzpostavi na podlagi odobrenega pokojninskega načrta. Pokojninski načrt določa pogoje za pridobitev pravic iz dodatnega zavarovanja, vrsto in obseg teh pravic ter postopek za njihovo uveljavitev.

Pokojninski načrt odobri minister, pristojen za delo, ko ugotovi, da vsebuje vse obvezne sestavine in je v skladu z ZPIZ-2. Davčne olajšave za plačane premije se lahko uveljavljajo le, če je pokojninski načrt odobril minister, pristojen za delo in je vpisan v poseben register, ki ga vodi pristojni davčni organ.

Pravice iz dodatnega zavarovanja

Pravica do dodatne pokojnine

Dodatna pokojnina je temeljna pravica iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Član dodatnega zavarovanja lahko uveljavi pravico do dodatne pokojnine, ko je uveljavil pravico do predčasne ali starostne pokojnine v skladu z ZPIZ-2, pravico do invalidske pokojnine, pravico do vdovske pokojnine oziroma, ko je uveljavil pravico do poklicne pokojnine po tem zakonu. 

Dodatna pokojnina se izplačuje v obliki doživljenjske pokojninske rente, ki jo lahko izplačuje zavarovalnica in pokojninska družba.

Upravljavec pokojninskega sklada v imenu in za račun člana sklene zavarovanje po pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninskih rent, po katerem član pridobi pravico do doživljenjske pokojninske rente v višini, ki se po aktuarskih načelih izračuna tako, kot če bi bilo v enkratnem znesku vplačano čisto vplačilo v višini odkupne vrednosti.

Član sklada lahko samostojno izbere izplačevalca pokojninske rente, pri katerem mora upravljavec skleniti zavarovanje. V primeru, da ima član sredstva pri različnih upravljavcih pokojninskih skladov, lahko član prenese odkupno vrednost sredstev v sklad, namenjen izplačevanju pokojninske rente, ki ga sam izbere.

Izplačevanje dodatnih pokojnin je podrobneje urejeno s Pravilnikom o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente, ki določa tudi dovoljene oblike dodatnih pokojnin.

Pravica do predčasne dodatne pokojnine

Član lahko uveljavi pravico do predčasne dodatne pokojnine pred uveljavitvijo pravice do predčasne ali starostne pokojnine v skladu z ZPIZ-2, če:

• je dopolnil 53 let starosti in
• ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje.

Pravica do izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku

Član kolektivnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja od upravljavca zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku:

• če je že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja in
• če sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 5.000 eurov.

Član individualnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku.

Pokojninski skladi in upravljavci pokojninskih skladov dodatnega zavarovanja

Sredstva iz naslova prostovoljnega dodatnega zavarovanja se zbirajo in upravljajo v pokojninskih skladih, oblikovanih v skladu z ZPIZ-2.

Pokojninski sklad se lahko oblikuje kot:

• vzajemni pokojninski sklad,
• krovni pokojninski sklad ali
• kritni sklad.

Pokojninski sklad lahko oblikujejo in upravljajo:

• pokojninske družbe, urejene z ZPIZ-2,
• zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo in
• banke, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja bančništvo.

Upravljavec pokojninskega sklada zbrana sredstva upravlja v skladu z:

• naložbeno politiko življenjskega cikla člana ali 
• naložbeno politiko zagotavljanja zajamčene donosnosti na čisto vplačilo.

Pokojninske sklade, ki omogočajo vključitev v dodatno zavarovanje upravljajo:

Vzajemni pokojninski skladi in Krovni pokojninski skladi

• Banka Intesa Sanpaolo d. d. (Krovni pokojninski sklad Moj steber)
• Generali Zavarovalnica, d. d. (Krovni pokojninski sklad LEON 2)
• Modra zavarovalnica, d. d. (Kapitalski vzajemni pokojninski sklad, Modri krovni pokojninski sklad)
• Modra zavarovalnica, d. d. (Krovni pokojninski sklad javnih uslužbencev)

Pokojninske družbe

• Pokojninska družba A
• Skupna pokojninska družba, d. d.  
• Sava pokojninska družba, d.d.

Zavarovalnice

• Prva osebna zavarovalnica, d. d.
• Zavarovalnica Triglav, d. d.
• Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d. d.

Podatki dodatnega pokojninskega zavarovanja

Število vključenih

V dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo v mesecu decembru 2018 vključenih 548.189 zavarovancev. To pomeni, da je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 57,79 % zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (948.463 zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja).

Decembru 2018  se niso vplačevale premije dodatnega pokojninskega zavarovanja (sredstva so imeli v zadržanju ali v mirovanju) za 158.760 zavarovancev.

Svojim zaposlenim je decembra 2018 dodatno pokojninsko zavarovanje omogočalo 7.294 delodajalcev.

Zbirni podatki o dodatnem pokojninskem zavarovanju

Na podlagi 255. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju objavlja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podatke, ki so jih na podlagi zaprosila Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti posredovali izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja.