Skoči do osrednje vsebine

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja temeljno obliko varčevanja za starost v Sloveniji, ki jo država spodbuja z davčnimi olajšavami. Predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja, z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge pravice.

Vzpostavitev dodatnega pokojninskega zavarovanja

Dodatno pokojninsko zavarovanje delimo na kolektivno in individualno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki delno ali v celoti financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev. V kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost. Znesek vplačil kolektivnega zavarovanja, ki ga za posameznega člana v posameznem koledarskem letu plača delodajalec, ne sme biti nižji od 338,02 evra.

Individualno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se lahko vključi samostojno vsak posameznik, ki v celoti z lastnimi sredstvi financira vplačila premije.

Dodatno pokojninsko zavarovanje se vzpostavi na podlagi odobrenega pokojninskega načrta. Pokojninski načrt določa pogoje za pridobitev pravic iz dodatnega zavarovanja, vrsto in obseg teh pravic ter postopek za njihovo uveljavitev.

Pokojninski načrt odobri minister, pristojen za delo, ko ugotovi, da vsebuje vse obvezne sestavine in je v skladu z ZPIZ-2. Davčne olajšave za plačane premije se lahko uveljavljajo le, če je pokojninski načrt odobril minister, pristojen za delo in je vpisan v poseben register, ki ga vodi pristojni davčni organ.

Pravice iz dodatnega zavarovanja

Po zaključku varčevanja v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja, lahko zavarovanci na podlagi zbranih sredstev na svojih osebnih računih uveljavijo pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Pravica do dodatne pokojnine

Dodatna pokojnina je temeljna pravica iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Član dodatnega zavarovanja lahko uveljavi pravico do dodatne pokojnine, ko je uveljavil pravico do predčasne ali starostne pokojnine v skladu z ZPIZ-2, pravico do invalidske pokojnine, pravico do vdovske pokojnine oziroma, ko je uveljavil pravico do poklicne pokojnine po tem zakonu. 

Dodatna pokojnina se izplačuje v obliki doživljenjske pokojninske rente, ki jo lahko izplačuje zavarovalnica in pokojninska družba.

Upravljavec pokojninskega sklada v imenu in za račun člana sklene zavarovanje po pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninskih rent, po katerem član pridobi pravico do doživljenjske pokojninske rente v višini, ki se po aktuarskih načelih izračuna tako, kot če bi bilo v enkratnem znesku vplačano čisto vplačilo v višini odkupne vrednosti.

Član sklada lahko samostojno izbere izplačevalca pokojninske rente, pri katerem mora upravljavec skleniti zavarovanje. V primeru, da ima član sredstva pri različnih upravljavcih pokojninskih skladov, lahko član prenese odkupno vrednost sredstev v sklad, namenjen izplačevanju pokojninske rente, ki ga sam izbere.

Izplačevanje dodatnih pokojnin je podrobneje urejeno s Pravilnikom o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente, ki določa tudi dovoljene oblike dodatnih pokojnin.

Pravica do predčasne dodatne pokojnine

Član lahko uveljavi pravico do predčasne dodatne pokojnine pred uveljavitvijo pravice do predčasne ali starostne pokojnine v skladu z ZPIZ-2, če:

  • je dopolnil 53 let starosti in
  • ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje.

Pravica do izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku

Član kolektivnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja od upravljavca zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku:

  • če je že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja in
  • če sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 5.370,88 evrov.

Član individualnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku.

Pokojninski skladi in upravljavci pokojninskih skladov dodatnega zavarovanja

Sredstva iz naslova prostovoljnega dodatnega zavarovanja se zbirajo in upravljajo v pokojninskih skladih, oblikovanih v skladu z ZPIZ-2.

Pokojninski sklad se lahko oblikuje kot:

  • vzajemni pokojninski sklad,
  • krovni pokojninski sklad ali
  • kritni sklad.

Pokojninski sklad lahko oblikujejo in upravljajo:

  • pokojninske družbe, urejene z ZPIZ-2,
  • zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo in
  • banke, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja bančništvo.

Upravljavec pokojninskega sklada zbrana sredstva upravlja v skladu z:

  • naložbeno politiko življenjskega cikla člana ali 
  • naložbeno politiko zagotavljanja zajamčene donosnosti na čisto vplačilo.

Seznam upravljavcev pokojninskih skladov

Pokojninske sklade, ki omogočajo vključitev v dodatno zavarovanje upravljajo:

Vzajemni pokojninski skladi in Krovni pokojninski skladi

Pokojninske družbe

Zavarovalnice

Podatki dodatnega pokojninskega zavarovanja

V dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo v mesecu decembru 2021 vključenih 585.154 zavarovancev. To pomeni, da je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 59,91 % zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (976.667 zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja).

Decembra 2021 se niso vplačevale premije dodatnega pokojninskega zavarovanja (sredstva so imeli v zadržanju ali v mirovanju) za 191.542 zavarovancev.

Svojim zaposlenim je decembra 2021 dodatno pokojninsko zavarovanje omogočalo 9.924 delodajalcev.

Število vključenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po letih

Število zavarovancev vključenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po letih glede na vrsto pokojninskega sklada:
na dan Krovni pokojninski skladi in vzajemni pokojninski skladi Pokojninske družbe  Zavarovalnice SKUPAJ
31. 12. 2021 300.528 238.646 45.980 585.154
31. 12. 2020 293.948 147.630 132.641 574.219
31. 12. 2019 287.825 143.501 129.396 560.722
31. 12. 2018 282.620 140.311 125.258 548.189
31. 12. 2017 272.957 134.653 124.461 532.071
31. 12. 2016 266.300 131.032 120.532 517.864
31. 12. 2015 259.606 127.640 111.244 498.490
31. 12. 2014 249.066 129.724 111.073 489.881
31. 12. 2013 249.153 132.120 112.724 495.894
31. 12. 2012 251.712 138.953 117.349 508.014
31. 12. 2011 257.700 153.435 126.626 537.761
31. 12. 2010 254.068 159.199 128.197 541.464
31. 12. 2009 247.482 154.976 126.817 529.275
31. 12. 2008 239.433 150.251 125.448 515.132
31. 12. 2007 231.396 142.658 117.012 491.066
30. 11. 2006 219.292 232.466 451.758
30. 6. 2004 195.138 143.443 38.349 376.930
31. 12. 2003 36.573 130.702 43.188 210.463
31. 12. 2002 31.539 103.760 37.745 173.044

Višina sredstev

Višina sredstev, ki so zbrana v pokojninskih skladih je decembra 2021 znašala 3,06 milijarde evrov. 
Višina sredstev (v 1.000 evrih):
Zavarovalnice 287903
Pokojninske družbe 1293059
Vzajemni in krovni pokojninski skladi 1485147
SKUPAJ 3066109

Povprečna premija

Povprečna mesečna premija aktivnih zavarovancev dodatnega pokojninskega zavarovanja je v letu 2021 po podatkih upravljavcev pokojninskih skladov znašala:
Povprečna premija (v evrih)
Zavarovalnice 86,55
Pokojninske družbe 71,39
Vzajemni in krovni pokojninski skladi 44,59 (brez Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev - 98.49)

Zbirni podatki o dodatnem pokojninskem zavarovanju

Podatke, ki so jih na podlagi zaprosila Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti posredovali izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja, objavlja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na podlagi 255. člena ZPIZ-2.