Skoči do osrednje vsebine

Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (poklicno zavarovanje) predstavlja obvezno vključitev v poklicno zavarovanje, z zbiranjem prispevki delodajalcev na osebnih računih zavarovancev, na podlagi katerih zavarovanci, pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice iz Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Poklicno zavarovanje je namenjeno zavarovancem, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovancem, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati. Gre za delovna mesta, ki so imela v preteklosti pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem (beneficirane delovne dobe), ki jo je to zavarovanje (obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje) nadomestilo leta 2001.

Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja

Poklicno zavarovanje se izvaja v okviru Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), ki ga upravlja Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Ljubljana. Poklicno zavarovanje se izvaja na podlagi Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja

Delovna mesta poklicnega zavarovanja  

V poklicno zavarovanje se pod pogoji ZPIZ-2 vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati.

Delovna mesta, na katerih se zavarovanci vključijo v poklicno zavarovanje zaradi težavnosti ali škodljivosti dela, je možno določiti v primerih, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • da obstajajo v zvezi z opravljanjem del znatnejši škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev, kljub temu da so bili uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, določeni s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, in drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati;
  • da opravljajo delavci dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah neposredno ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu;
  • da se opravlja delo v okoliščinah iz prve in druge alineje tega odstavka polni delovni čas, pri tem pa se za polni delovni čas šteje tudi delovni čas, krajši kot polni delovni čas, določen z zakonom, in kolektivnimi pogodbami, če je tako določeno zaradi posebnih delovnih pogojev. 

V skladu s prvim odstavkom 413. člena ZPIZ-2 so delovna mesta, za katera so delodajalci dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, vsa tista, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem (beneficirana delovna doba).

Vlada Republike Slovenije mora v soglasju s socialnimi partnerji določiti merila in kriterije poklicnega zavarovanja ter izdati uredbo, s katero se določijo merila in kriteriji ter način in financiranje ugotavljanja delovnih mest, za katera so delodajalci dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje. Na podlagi te uredbe bo minister, pristojen za delo, imenoval Komisiji za določanje delovnih mest poklicnega zavarovanja in za ugotavljanje obveznosti poklicnega zavarovanja pri posameznem delodajalcu.

Obveznost vključitve v poklicno zavarovanje in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje je na strani delodajalcev in zavarovancev, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost, če njihovi zaposleni delajo na delovni mestih, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje.

Seznam delovnih mest poklicnega zavarovanja

  • Delovna mesta poklicnega zavarovanja so določena z Zakonom o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (Uradni list SFRJ, št. 17/68, 20/69 in 29/71), z nekaj zakoni, ki določajo ta delovna mesta v državni upravi, ter številnimi sklepi Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 1975 do 1991. Spodaj je objavljen seznam delovnih mest poklicnega zavarovanja.
    Seznami in evidence | Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Prispevki za poklicno zavarovanje

Višina prispevkov za poklicno zavarovanje je določena v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev.

V veljavnem pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanje je določena enotna prispevna stopnja za vsa delovna mesta in znaša 9,25 % osnove za poklicno zavarovanje. Ob tem je za prehodno obdobje od 1. 1. 2017 do 30. 6. 2020 določeno, da znaša enotna prispevna stopnja za vsa delovna mesta 8 % od osnove za poklicno zavarovanje, razen za zavarovance, ki se jim do 31. 12. 2000 ni štela zavarovalna doba s povečanjem, za katere znaša prispevna stopnja:

  • na delovnem mestu iz 1. in 2. skupine: 8,2 % od osnove za poklicno zavarovanje;
  • na delovnem mestu iz 3. skupine: 8,4 % od osnove za poklicno zavarovanje;
  • na delovnem mestu iz 4. in 5. skupine: 8.8 % od osnove za poklicno zavarovanje.    

Prispevke za poklicno zavarovanje plačuje zavezanec (delodajalec ali zavarovanec, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost). Osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje je plača zavarovanca oziroma nadomestilo plače ter zavarovalna osnova pri samozaposlenih. Prispevki se plačujejo mesečno. 

Pravice iz poklicnega zavarovanja

Pravica do poklicne pokojnine

Temeljna pravica iz poklicnega zavarovanja je pravica do poklicne pokojnine, ki se izplačuje upravičencu v mesečnih zneskih od pridobitve poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev za pridobitev predčasne pokojnine ali starostne pokojnine v obveznem zavarovanju, glede na odločitev upravičenca. Obdobje prejemanja poklicne pokojnine traja največ toliko časa, kolikor je zavarovanec dopolnil dodane dobe.

Pogoji za pridobitev poklicne pokojnine:

1. dopolnitev 42 let in šest mesecev pokojninske dobe, skupaj z dodano dobo in zadostnost sredstev, zbranih na osebnem računu, za izplačevanje poklicne pokojnine (prvi in drugi odstavek 204. člena ZPIZ-2)

Obdobje prejemanja poklicne pokojnine po tem pogoju je enako kot znaša razlika med 40 leti pokojninske dobe in dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo brez dodane dobe iz naslova vključenosti v poklicno zavarovanje, vendar ne dlje, kot do izpolnitve pogojev za pridobitev starostne pokojnine v obveznem zavarovanju.

Zavarovanec, ki je bil v poklicno zavarovanje vključen najmanj 17 let, po izteku obdobja, določenega za prejemanje poklicne pokojnine, lahko ne glede na upokojitvene pogoje uveljavi pravico do pokojnine, ki se odmeri v višini njegove starostne pokojnine, če bi izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine.

ali

2. dopolnitev 40 let pokojninske dobe, skupaj z dodano dobo, zadostnost sredstev, zbranih na osebnem računu, za izplačevanje poklicne pokojnine ter dopolnjena starost glede na skupino delovnega mesta (tretji odstavek 204. člena ZPIZ-2):

  • za obdobja, ko zavarovanec-član ni upravičen do poklicnega zavarovanja, starost 60 let ali starost iz četrtega ali petega odstavka 27. člena tega zakona,
  • delovno mesto iz 1. skupine, starost 56 let;
  • delovno mesto iz 2. skupine, starost 55 let;
  • delovno mesto iz 3. skupine, starost 54 let;
  • delovno mesto iz 4. skupine, starost 53 let;
  • delovno mesto iz 5. skupine, starost 52 let;

Višina poklicne pokojnine

Poklicna pokojnina se odmeri glede na višino zbranih sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana in sicer najmanj v višini starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec-član prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za 40 let pokojninske dobe, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada (najnižja višina poklicne pokojnine), vendar največ v višini starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada (najvišja višina poklicne pokojnine), če za to zadoščajo sredstva na osebnem računu zavarovanca-člana.

Zavarovanec lahko izbere poklicno pokojnino v višini med zanj najnižjo poklicno pokojnino ter najvišjo poklicno pokojnino, če je za izbrano poklicno pokojnino vrednost sredstev na njegovem osebnem računu zadostna.

Solidarnostne rezerve

Zavarovanec-član, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine iz prvega ali tretjega odstavka 204. člena tega zakona, razen pogoja zadostnosti sredstev na osebnem računu, in je bil vključen v poklicno zavarovanje ali v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1 najmanj 17 let, je upravičen do sofinanciranja poklicne pokojnine iz solidarnostnih rezerv v takšni višini, da se mu skupaj s sredstvi na njegovem osebnem računu zagotovi najnižja poklicna pokojnina.

Enkratno izplačilo sredstev  

V določenih primerih imajo zavarovanci pravico do izplačila odkupne vrednosti zbranih sredstev na osebnem računu poklicnega zavarovanja v enkratnem znesku:

  • zavarovanec-član, ki ne uveljavi pravice do poklicne pokojnine in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ali je uveljavil vdovsko pokojnino, ima ob upokojitvi v obveznem zavarovanju pravico do enkratnega izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu, če sredstva na njegovem osebnem računu poklicnega zavarovanja ob vložitvi popolnega zahtevka ne presegajo 5.000 eurov;
  • zavarovanec-član, ki je najmanj 10 let opravljal vojaško službo v Slovenski vojski, pa mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas z ministrstvom, pristojnim za obrambo, ni podaljšana ter poklicni vojak, ki se mu odpove pogodba o zaposlitvi na obrambnem področju zaradi starostne omejitve opravljanja vojaške službe ali zaradi drugih nekrivdnih razlogov. ;
  • zavarovanec-član-policist, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 5 let, za opravljanje nalog varovanja zunanje meje Evropske unije in varovanja objektov, ki jih v skladu s predpisi varuje policija in ki po šestih mesecih od prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu, na katerem je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje;
  • dedič zavarovanca-člana ali upravičenec za primer smrti, vendar le v primeru, če zavarovanec-član umre, preden se je poklicno upokojil.

Dodana doba

Zavarovancu, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje po tem zakonu, se k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja po tem zakonu, doda četrtina obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje.

Dodana doba iz naslova poklicnega zavarovanja pa se ne upošteva pri odmeri predčasne pokojnine ali starostne pokojnine.

Prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje

Prejemniki poklicne pokojnine imajo možnost prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje s čimer si lahko zagotovijo višjo odmero predčasne pokojnine ali starostne pokojnine, ob tem, da se v tem obdobju pri izračunu višine njihove pokojnine ne upoštevajo osnove od katerih so bili plačani prispevki.

Za uveljavljanje pravice do prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje je pristojen Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zavod).

Dokup pokojninske dobe

Uživalec poklicne pokojnine lahko dokupi pokojninsko dobo največ v trajanju, ki ustreza razliki med pridobljeno dodano dobo in obdobjem prejemanja poklicne pokojnine. Oseba, ki ji preneha poklicno in obvezno zavarovanje, pa ni uveljavila poklicne pokojnine, in uživalec starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, priznane po tem zakonu, ki ni uveljavil poklicne pokojnine, pa lahko dokupi pokojninsko dobo v trajanju, ki ustreza pridobljeni dodani dobi.

Osnova za plačilo prispevka za dokup te pokojninske dobe je 80 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.

Iskalnik