Naravne nesreče v kmetijski proizvodnji

Slovensko kmetijstvo se srečuje z različnimi tveganji, ki otežujejo pridelavo, ter zmanjšujejo količino in kakovost pridelkov, ter posledično dohodek v kmetijstvu. Največjo nevarnosti predstavljajo vse pogostejših ekstremni vremenskih pojavi, kot so: suša, poplave, nevihte s točo, pozeba, veter, in žled.

S prilagajanjem kmetijske proizvodnje na podnebne spremembe izboljšamo upravljanje s tveganji ter zmanjšamo ranljivost kmetijstva na podnebne spremembe.

Stopnja tveganja v kmetijstvu se lahko zmanjša s pravilno izbiro tehnologij pridelave in sort. Tako lahko na primer kmetijska gospodarstva v predelih, kjer je nevarnost suše večja, zmanjšajo stopnjo tveganja izgube pridelka z:

• ustreznim datumom setve, sajenjem manj občutljivih kultur (del koruzne silaže nadomestijo s krmnim sirkom, sajenje ustreznih podlag pri sadikah večletnih rastlin),
• spremenjenim kultivarjem,
• uvedbo namakalnih sistemov,
• diverzifikacijo proizvodnje in
• ustreznim gnojenjem.

V Poročilu o naravnih nesrečah, ki so prizadele kmetijsko proizvodnjo med letoma 2003 in 2021, je zbran pregled naravnih nesreč, ki so prizadele kmetijsko proizvodnjo v 15 letih, ter predstavljeni ukrepi, s katerim preprečujemo in blažimo posledice naravnih nesreč.

Prav tako se na ministrstvu v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki pripravljajo publikacije o preventivnih ukrepih, kako zmanjšati oziroma se celo izogniti posledicam naravne nesreče in posledično izgubi pridelka, ter ponuditi alternativne možnosti za gojenje kmetijskih kultur.

Programi odprave posledic naravnih nesreč v kmetijstvu

Poplave 2023

Poplave in zemeljski plazovi, ki so jih povzročili nalivi in obilne padavine v obdobju od 3. do 6. avgusta 2023 so na premičninah, zalogah in živalih, namenjenih primarni kmetijski proizvodnji povzročili tako veliko škodo, da so bili razglašeni za naravno nesrečo.

Program odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji zaradi poplav od 3. do 6. avgusta 2023 (program poplave) je Vlada Republike Slovenije sprejela na svoji 90. redni seji dne 15. 2. 2024 pod točko 2A s sklepom številka 84400-2/2024/3.

Za izvedbo programa poplave je zagotovljenih do 4.000.000 evrov.

Suša 2022

Suša je v letu 2022 v 211 občinah prizadela 23.570 oškodovancev, na skupno 235.182,5 ha kmetijskih površin. Prizadetih je bilo 162.803,50 ha travinja, 53.740,93 ha žit, 10.933,29 ha poljščin in krmnih rastlin, 5.042,74 ha zelenjadnic, 881,74 ha hmelja, 129,34 ha jagodičevja in 63,35 ha sadik cepljenk in sadnega drevja. Končna ocena škode, ki presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje znaša 148.474.650,18 evra.

Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2022 (program suša) je Vlada Republike Slovenije sprejela 25. 5. 2023, s sklepom številka 33000-11/2023/4, z dne 25. 5. 2023.

Za izvedbo programa suša je zagotovljenih 25.000.000 evrov iz proračunske rezerve v letu 2023

Pozeba 2021

Pozeba je med 5. in 9. aprilom 2021 v 143 občinah prizadela 3.346 oškodovancev, na skupaj 6.551,6 ha kmetijskih površin. Prizadetih je bilo 3.728,8 ha sadovnjakov in 2.822,8 ha vinogradov. Končna ocena škode, ki presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje znaša 40.064.109,34 evra.

Program odprave posledic škode zaradi pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2021 je Vlada Republike Slovenije sprejela na 119 redni seji dne 24. 3. 2022 pod točko 1.4.

Suša 2017

Suša je v letu 2017 prizadela 48.275 ha žit in poljščin, 891 ha zelenjadnic, 763 ha sadovnjakov, 88.757 ha travinja, 1.018 ha hmelja in 1.680 ha vinogradov. Končna ocena neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše, je znašala 65.287.242,85 evra v letu 2017.

Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017 (program suša) je Vlada Republike Slovenije sprejela 13. aprila 2018 in 11 julija 2018.

Za izvedbo programa suša je bilo zagotovljenih 7.042.937,90 evra, in sicer za upravičence do 7.000.000,00 evra, do 42.937,90 evra pa je namenjeno stroškom izvedbe programa. Sredstva so se zagotovila iz proračunske rezerve za leto 2018.

Pozeba 2017

Pozeba je v letu 2017 prizadela 3290 oškodovancev na skupaj 8.147,3 ha kmetijskih površin v 155 občinah. Prizadetih je bilo 3.022 ha sadovnjakov in 5.125 ha vinogradov. Končna ocena škode v tekoči kmetijski proizvodnji je znašala 46.837.600,60 evra.

Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017 je Vlada Republike Slovenije sprejela 2. februarja 2017.