Skoči do osrednje vsebine

Ekstremne vremenske razmere, ki so posledica sprememb podnebja, se kažejo v hitrih prehodih med letnimi časi, spremenjenem padavinskem režimu, višjih povprečnih letnih temperaturah, daljših sušnih obdobjih, nevihtah z veliko intenzivnostjo padavin, točo in močnim vetrom. Vsi ti dogodki pa vplivajo tako na količino kot tudi na kakovost kmetijske proizvodnje.

Naravne nesreče v kmetijski proizvodnji

Slovensko kmetijstvo se srečuje z različnimi tveganji, ki otežujejo pridelavo, ter zmanjšujejo količino in kakovost pridelkov, ter posledično dohodek v kmetijstvu. Največjo nevarnosti predstavljajo vse pogostejših ekstremni vremenskih pojavi, kot so: suša, poplave, nevihte s točo, pozeba, veter, in žled.

S prilagajanjem kmetijske proizvodnje na podnebne spremembe izboljšamo upravljanje s tveganji ter zmanjšamo ranljivost kmetijstva na podnebne spremembe.

Stopnja tveganja v kmetijstvu se lahko zmanjša s pravilno izbiro tehnologij pridelave in sort. Tako lahko na primer kmetijska gospodarstva v predelih, kjer je nevarnost suše večja, zmanjšajo stopnjo tveganja izgube pridelka z:

  • ustreznim datumom setve, sajenjem manj občutljivih kultur (del koruzne silaže nadomestijo s krmnim sirkom, sajenje ustreznih podlag pri sadikah večletnih rastlin),
  • spremenjenim kultivarjem,
  • uvedbo namakalnih sistemov,
  • diverzifikacijo proizvodnje in
  • ustreznim gnojenjem.

Poročilo o naravnih nesrečah, ki so prizadele kmetijsko proizvodnjo med leti 2003 in 2021, je pregled naravnih nesreč, ki so prizadele kmetijsko proizvodnjo v 15 letih ter ukrepov s katerim preprečujemo in blažimo posledice naravnih nesreč.

Prav tako se na ministrstvu v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki pripravljajo publikacije o preventivnih ukrepih, kako zmanjšati oziroma se celo izogniti posledicam naravne nesreče in posledično izgubi pridelka, ter ponuditi alternativne možnosti za gojenje kmetijskih kultur.

Tabela naravnih nesreč v kmetijstvu

Leto Vrsta naravne nesreče Velikost škode po naravni nesreči (v €) Odobrena državna pomoč ( v €) Izplačana državna pomoč
2003 Suša, neurja s točo, pozeba, hrušev ožig 130.609.889 37.485.038 35.581.629
2004 Toča 34.671.476 8.857.274 8.857.274
2005 Pozeba, neurja s točo, poplave, vihar, majski hrošč 42.028.280 11.641.834 9.611.179
2006 Neurja, toča, suša 60.570.142 12.335.079 10.214.409
2007 Suša 16.510.695 4.545.160 4.424.054
2011 Toča 7.067.033 / /
2012 Suša, čebele 60.066.582 5.764.545 5.670.019
2013 Suša 106.205.331 5.253.129 5.242.852
2014 Čebele 6.609.600 476.690 397.245
2016 Pozeba 44.280.701 3.500.000 3.487.332
2017 Čebele 4.070.765 665.000 536.600,00
Pozeba 46.837.601 7.000.000 5.770.247
Suša 65.287.242 7.000.000 6.895.854
2019 Neugodne vremenske razmere 9.367.672 875.000 874.859,77
Čebele NP 588.103 441.418,00
2021 čebele NP 1.283.874 930.351,50
Pozeba 40.064.109,34 7.000.000 v letu 2022
SKUPAJ 674.247.118 114.270.726 98.935.323

Programi odprave posledic naravnih nesreč v kmetijstvu

Suša 2017

Suša je v letu 2017 prizadela 48.275 ha žit in poljščin, 891 ha zelenjadnic, 763 ha sadovnjakov, 88.757 ha travinja, 1.018 ha hmelja in 1.680 ha vinogradov. Končna ocena neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše, je znašala 65.287.242,85 evra v letu 2017.

Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017 (program suša) je Vlada Republike Slovenije sprejela 13. aprila 2018 in 11 julija 2018.

Za izvedbo programa suša je bilo zagotovljenih 7.042.937,90 evra sredstev, in sicer za upravičence do 7.000.000,00 evra, do 42.937,90 evra pa je namenjeno stroškom izvedbe programa. Sredstva so se zagotovila iz proračunske rezerve za leto 2018.

Pozeba 2017

Pozeba je v letu 2017 prizadela 3290 oškodovancev na skupaj 8.147,3 ha kmetijskih površin v 155 občinah. Prizadetih je bilo 3.022 ha sadovnjakov in 5.125 ha vinogradov. Končna ocena škode v tekoči kmetijski proizvodnji je znašala 46.837.600,60 evra.

Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017 je Vlada Republike Slovenije sprejela 2. februarja 2017.

Pozeba 2021

Pozeba je med 5. in 9. aprilom 2021 v 143 občinah prizadela 3.346 oškodovancev, na skupaj 6.551,6 ha kmetijskih površin. Prizadetih je bilo 3.728,8 ha sadovnjakov in 2.822,8 ha vinogradov. Končna ocena škode, ki presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje znaša 40.064.109,34 evra.

Program odprave posledic škode zaradi pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2021 je Vlada Republike Slovenije sprejela na 119 redni seji dne 24. 3. 2022 pod točko 1.4.