Skoči do osrednje vsebine

Ekstremne vremenske razmere, ki so posledica sprememb podnebja, se kažejo v hitrih prehodih med letnimi časi, spremenjenem padavinskem režimu, višjih povprečnih letnih temperaturah, daljših sušnih obdobjih, nevihtah z veliko intenzivnostjo padavin, točo in močnim vetrom. Vsi ti dogodki pa vplivajo tako na količino kot tudi na kakovost kmetijske proizvodnje.

Naravne nesreče v kmetijski proizvodnji

Slovensko kmetijstvo se srečuje z različnimi tveganji, ki otežujejo pridelavo, ter zmanjšujejo količino in kakovost pridelkov, ter posledično dohodek v kmetijstvu. Največjo nevarnosti predstavljajo vse pogostejših ekstremni vremenskih pojavi, kot so: suša, poplave, nevihte s točo, pozeba, veter, in žled.

S prilagajanjem kmetijske proizvodnje na podnebne spremembe izboljšamo upravljanje s tveganji ter zmanjšamo ranljivost kmetijstva na podnebne spremembe.

Stopnja tveganja v kmetijstvu se lahko zmanjša s pravilno izbiro tehnologij pridelave in sort. Tako lahko na primer kmetijska gospodarstva v predelih, kjer je nevarnost suše večja, zmanjšajo stopnjo tveganja izgube pridelka z:

  • ustreznim datumom setve, sajenjem manj občutljivih kultur (del koruzne silaže nadomestijo s krmnim sirkom, sajenje ustreznih podlag pri sadikah večletnih rastlin),
  • spremenjenim kultivarjem,
  • uvedbo namakalnih sistemov,
  • diverzifikacijo proizvodnje in
  • ustreznim gnojenjem.

V letu 2017 je ministrstvo pripravilo poročilo z naslovom: poročilo o naravnih nesrečah, ki so prizadele kmetijsko proizvodnjo med leti 2003 in 2017, v katerem je pregled naravnih nesreč, ki so prizadele kmetijsko proizvodnjo v 15 letih ter ukrepov s katerim preprečujemo in blažimo posledice naravnih nesreč.

Prav tako se na ministrstvu v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki pripravljajo publikacije o preventivnih ukrepih, kako zmanjšati oziroma se celo izogniti posledicam naravne nesreče in posledično izgubi pridelka, ter ponuditi alternativne možnosti za gojenje kmetijskih kultur.

Tabela naravnih nesreč po letih

Leto Vrsta naravne nesreče Velikost škode po naravni nesreči (v evrih) Odobrena državna pomoč ( v evrih)
2003 Suša, neurja s točo, pozeba, hrušev ožig 130 609 889 37 485 038
2004 Toča 34 671 476 8 667 869
2005 Pozeba, neurja s točo, poplave, vihar, majski hrošč 42 028 280 20 309 703
2006 Neurja, toča, suša 60 570 142 12 335 079
2007 Suša 16 510 695 4 545 160
2011 Toča 7 067 033 0
2012 Suša, čebele 60 066 582 5 764 545
2013 Suša 106 205 331 5 253 129
2014 Čebele 6 609 600 476 690
2016 Pozeba 44 280 701 3 500 000
2017 Pozeba 46 837 601 7 000 000
2017 Suša 65 287 242 7 000 000
Skupaj 620 744 572 112 337 213

Programi odprave posledic naravnih nesreč v kmetijstvu

Suša 2017

Suša je v letu 2017 prizadela 48.275 ha žit in poljščin, 891 ha zelenjadnic, 763 ha sadovnjakov, 88.757 ha travinja, 1.018 ha hmelja in 1.680 ha vinogradov. Končna ocena neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše, je znašala 65.287.242,85 evra v letu 2017.

Vlada Republike Slovenije je 13. aprila 2018 in 11 julija 2018  sprejela Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017 (program suša).

Za izvedbo programa suša je bilo zagotovljenih 7.042.937,90 evra sredstev, in sicer za upravičence do 7.000.000,00 evra, do 42.937,90 evra pa je namenjeno stroškom izvedbe programa. Sredstva so se zagotovila iz proračunske rezerve za leto 2018.

Pozeba 2017

Pozeba je v letu 2017 prizadela 3290 oškodovancev na skupaj 8.147,3 ha kmetijskih površin v 155 občinah. Prizadetih je bilo 3.022 ha sadovnjakov in 5.125 ha vinogradov. Končna ocena škode v tekoči kmetijski proizvodnji je znašala 46.837.600,60 evra.

Vlada Republike Slovenije je 2. februarja 2017 sprejela Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017.