Posledice naravnih nesreč v kmetijstvu
Ekstremne vremenske razmere, ki so posledica sprememb podnebja, se kažejo v hitrih prehodih med letnimi časi, višjih povprečnih letnih temperaturah in daljših sušnih obdobjih z dolgotrajni mi temperaturni šoki. Prav tako se soočamo s primanjkljajem padavin in z nevihtami z veliko intenzivnostjo padavin, pogosto v obliki toče. V prihodnosti pa poleg povišane temperature zraka pričakujemo tudi spremenjen padavinski režim, omejene vodne vire ter še večjo intenzivnost in pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov.
Naravne nesreče v kmetijski proizvodnji
Največjo težavo v kmetijstvu predstavljajo posledice podnebnih sprememb, ki se kažejo v višjih temperaturah in pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih (suša, poplave, nevihte s točo, pozeba, veter, žled).
Stopnja tveganja v kmetijstvu se lahko zmanjša s pravilno izbiro tehnologij pridelave in sort. Tako lahko na primer kmetijska gospodarstva v predelih, kjer je nevarnost suše večja, zmanjšajo stopnjo tveganja izgube pridelka z:
- ustreznim datumom setve, sajenjem manj občutljivih kultur (npr. del koruzne silaže nadomestijo s krmnim sirkom, sajenje ustreznih podlag pri sadikah večletnih rastlin),
- spremenjenim kultivarjem,
- uvedbo namakalnih sistemov,
- diverzifikacijo proizvodnje in
- ustreznim gnojenjem.
V letu 2017 je ministrstvo pripravilo poročilo o naravnih nesrečah, ki so prizadele kmetijsko proizvodnjo med leti 2003 in 2017, v katerem je pregled ukrepov, ki so namenjeni prilagajanju in blaženju posledic podnebnih sprememb ter pregled naravnih nesreč po posameznih letih.
Prav tako na ministrstvu v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki pripravljamo publikacije o preventivnih ukrepih, kako zmanjšati oz. se celo izogniti posledicam naravne nesreče in posledično izgubi pridelka, ter ponuditi alternativne možnosti za gojenje kmetijskih kultur.
Tabela naravnih nesreč po letih
| Leto | Vrsta naravne nesreče | Velikost škode po naravni nesreči (v EUR) | Odobrena državna pomoč (v EUR) |
|---|---|---|---|
| 2003 | Suša, neurja s točo, pozeba, hrušev ožig | 130 609 889 | 37 485 038 |
| 2004 | toča | 34 671 476 | 8 667 869 |
| 2005 | Pozeba, neurja s točo, poplave, vihar, majski hrošč | 42 028 280 | 20 309 703 |
| 2006 | Neurja, toča, suša | 60 570 142 | 12 335 079 |
| 2007 | Suša | 16 510 695 | 4 545 160 |
| 2011 | Toča | 7 067 033 | 0 |
| 2012 | Suša, čebele | 60 066 582 | 5 764 545 |
| 2013 | Suša | 106205331 | 5 253 129 |
| 2014 | Čebele | 6 609 600 | 476 690 |
| 2016 | Pozeba | 44 280 701 | 3 500 000 |
| 2017 | Pozeba | 46 837 601 | 7 000 000 |
| 2017 | Suša | 65 287 242 | 7 000 000 |
| Skupaj | 620 744 572 | 112 337 213 |
Programi odprave posledic naravnih nesreč v kmetijstvu
Suša 2017
Suša je v letu 2017 prizadela 48.275 ha žit in poljščin, 891 ha zelenjadnic, 763 ha sadovnjakov, 88.757 ha travinja, 1.018 ha hmelja in 1.680 ha vinogradov. Končna ocena neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše, je znašala 65.287.242,85 evra v letu 2017.
Vlada Republike Slovenije je 13. aprila 2018 in 11 julija 2018 sprejela Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017 (program suša).
Za izvedbo programa suša je bilo zagotovljenih 7.042.937,90 evra sredstev, in sicer za upravičence do 7.000.000,00 evra, do 42.937,90 evra pa je namenjeno stroškom izvedbe programa. Sredstva so se zagotovila iz proračunske rezerve za leto 2018.
Pozeba 2017
Pozeba je v letu 2017 prizadela 3290 oškodovancev na skupaj 8.147,3 ha kmetijskih površin v 155 občinah. Prizadetih je bilo 3.022 ha sadovnjakov in 5.125 ha vinogradov. Končna ocena škode v tekoči kmetijski proizvodnji je znašala 46.837.600,60 evra.
Vlada Republike Slovenije je 2. februarja 2017 sprejela Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017.
Obvestila Evropske Komisije o izvajanju sheme pomoči
V skladu z drugim odstavkom poglavja 5.7 Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2017 št. 84400-1/2018/7 z dne 24. 5. 2018 se shema pomoči začne izvajati, potem ko Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano na svoji spletni strani objavi obvestilo o prejemu sklepa Evropske komisije.
V skladu s prvim odstavkom poglavja 5.7 Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2017, se shema pomoči lahko začne izvajati, po potrditvi sprememb Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2017 na Vladi in potem ko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na svoji spletni strani objavi zgoraj omenjeno obvestilo o prejemu obvestila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij in identifikacijske številke te sheme pomoči.
V skladu s prvim odstavkom poglavja 5.6 Programa odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017, sprejetega s sklepom Vlade RS št. 33001-1/2018/5 z dne 2. Februar 2018, se shema pomoči lahko začne izvajati, potem ko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na svoji spletni strani objavi obvestilo o prejemu zgoraj omenjenega obvestila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij in identifikacijske številke te sheme pomoči.
Obvestilo o prejemu sklepa Evropske komisije št. C(2018) 2243 z dne 11.4.2018
V skladu z drugim odstavkom podpoglavja 5.6. Programa odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavlja obvestilo o prejemu sklepa Evropske komisije št. C(2018)2243 z dne 11. 4. 2018 s katerim je le ta presodila, da je shema pomoči: Pomoč za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017 - velika podjetja, združljiva z notranjim trgom v skladu s točko (c) tretjega odstavka 107 člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
-
Brošure
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano- Zaščita pred spomladansko pozebo (pdf, 642 KB)
- Tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave na sušo (pdf, 516 KB)
- Tehnološki ukrepi pri pridelavi koruze za zmanjšanje vpliva suše (pdf, 559 KB)