Prilagajanje podnebnim spremembam v kmetijstvu

Načini prilagajanja na podnebne spremembe v rastlinski proizvodnji

V rastlinski proizvodnji se lahko prilagodimo z izvajanjem naslednjih ukrepov:

• Optimizacija tehnologij pridelave: Uvajanje obdelave tal brez obračanja, ki ohranja vlago v tleh, preprečuje erozijo in krepi talni mikrobiom.
• Prilagajanje setvenih koledarjev in agrotehničnih rokov: Prilagajanje datumov setve in sajenja (na primer: zgodnejša spomladanska setev, zamik jesenske setve).
• Uvajanje podnebno odpornejših kultur in podlag: Nadomeščanje tradicionalnih, na sušo občutljivih poljščin z alternativnimi (na primer: zamenjava dela silažne koruze s krmnim sirkom) ter izbira na sušo odpornih podlag pri trajnih nasadih (sadjarstvo in vinogradništvo).
• Natančna selekcija kultivarjev (sort): Prehod na stabilnejše hibride in sorte s krajšo vegetacijsko dobo ali večjo toleranco na vročinski stres, sušo in nove profile bolezni ter škodljivcev.
• Vzpostavitev pametnih namakalnih sistemov: Prehod na energetsko učinkovito in varčno namakanje (na primer: kapljični sistemi, podzemno namakanje) ob podpori digitalnih senzorjev za merjenje vlage v tleh in agrometeoroloških modelov.
• Diverzifikacija kmetijske proizvodnje: Razpršitev tveganja s širjenjem kolobarja, uvajanjem mešanih posevkov ter kombiniranjem različnih kmetijskih panog, kar zmanjšuje ekonomsko odvisnost od ene same kulture.
• Trajnostno in precizno gnojenje: Uporaba naprednih metod ciljnega gnojenja na podlagi predhodnih analiz tal (na primer: precizno kmetijstvo), zmanjševanje mineralnih gnojil ter povečevanje vnosa organske mase, kar dolgoročno izboljšuje sposobnost tal za zadrževanje vode.

Načini prilagajanja na podnebne spremembe v živinoreji

V živinoreji se najbolj učinkovito prilagodimo z izbiro ustreznih pasem glede na pogoje, v katerih kmetujemo, in glede na naše znanje in izkušnje. 

Dejstvo je, da so visoko produktivne pasme živali bistveno bolj podvržene vročinskemu stresu in izjemno občutljive na nihanja v okolju ter napake pri upravljanju črede (zlasti na področju uravnavanja krmnih obrokov in zagotavljanja ustreznih mikroklimatskih pogojev v hlevih). Zato sodobni ukrepi v živinoreji obsegajo:

• Prednost lokalno prilagojenim in avtohtonim pasmam: Spodbujanje reje pasem, ki so bolj odporne na vremenske ekstreme, lažje prenašajo sušna obdobja na pašnikih in imajo večjo splošno odpornost.
• Natančno upravljanje prehrane in krmljenja: Prilagajanje krmnih obrokov v vročinskih valovih (na primer: povečanje energetske gostote in dodajanje vitaminsko-mineralnih dodatkov) za preprečevanje padca ješčnosti in proizvodnje.
• Posodobitev hlevskih sistemov: Vlaganje v učinkovito prezračevanje, hlajenje s pršenjem in senčenje hlevov, kar neposredno zmanjšuje negativen vpliv vročinskega stresa na dobrobit živali in stabilnost prireje (mleka in mesa).

Spremljanje vremenskih in agrometeoroloških razmer

Za uspešno obvladovanje tveganj v kmetijski proizvodnji je ključno sprotno spremljanje vremenskih razmer in njihovih neposrednih vplivov na tla ter rastline.

Agencija RS za okolje (ARSO) redno objavlja ažurne podatke in analize o stanju okolja ter ekstremnih vremenskih dogodkih v Sloveniji, kar kmetom omogoča hitro odzivanje na spremembe na terenu. Za vsakodnevno načrtovanje kmetijskih opravil in zaščito pridelkov je neprecenljiv vir Agrometeorološki portal Slovenije (agromet.si). Na njem lahko pridelovalci enostavno dostopajo do:

• Agrometeoroloških napovedi (vključno s temperaturami tal in stopnjo izhlapevanja).
• Prognostičnih obvestil za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci.

Uporaba teh naprednih podatkovnih sistemov predstavlja temelj sodobnega kmetovanja, saj omogoča pravočasne ukrepe, optimizacijo porabe virov in zmanjšanje gospodarske škode.

Kmetijsko svetovanje

Javna služba kmetijskega svetovanja, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, kmetom pomaga s:

• pripravo tehnoloških navodil;
• svetovanjem, kako blažiti vplive podnebnih sprememb in intenzivnih vremenskih pojavov;
• seznanjam s predvidenimi podnebnimi spremembami kot tudi z nujnostjo prilagajanja na te spremembe ter z možnostmi blaženja posledic;
• spremljanjem stanja na kmetijskih površinah;
• pripravo prve okvirne ocene stanja kmetijskih kultur na terenu ob večjih vremenskih neprilikah ter pripravo poročila o njihovem stanju;
• s stanjem na terenu seznanja ministrstvo ter Upravo za zaščito in reševanje, prizadete kmetije pa obravnava tudi individualno.

Ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe

Ukrepe prilagajanja na podnebne spremembe spodbujamo in sofinanciramo preko Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo oziroma v okviru drugih programov, projektov ali rednih del in nalog, ki jih izvajajo javne službe na področju kmetijstva. Najpomembnejši ukrepi prilagajanja kmetijske proizvodnje na podnebne spremembe so:

• sofinanciranje zavarovalnih premij;
• letalska obramba pred točo;
• namakanje;
• izvajanje ukrepov Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo