Emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu

Glavni viri emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu so:

• metan - CH4, ki nastane pri reji prežvekovalcev in ravnanju z gnojem in gnojevko,
• didušikov oksid - N2O, ki nastane pri rabi mineralnih in živinskih gnojil, in
• ogljikov dioksid - CO2, ki nastane pri rabi fosilnih goriv za pogon mehanizacije ter rabi tal in spremembi rabe tal - LULUCF (angešlo land use, land use change and forest, slovenkso raba zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva).

V kmetijskem sektorju sta najpomembnejša toplogredna plina metan in didušikov oksid. Prvi prispeva nekaj manj kot 70 %, drugi pa dobrih 30 % toplogrednega učinka sektorja.

Ocena prispevka kmetijstva k izpustom toplogrednih plinov izven sheme trgovanja z emisijami je 16,5 %. Možnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pa so v kmetijstvu majhne.

Cilj Republike Slovenije je obvladovanje emisij toplogrednih plinov do največ 5 % do leta 2020 glede na leto 2005 in do največ 6 % do leta 2030, ob hkratnem povečanju samooskrbe s hrano in ohranitvi površine kmetijske zemlje v uporabi.

Največ toplogrednih plinov v kmetijstvu nastane pri reji govedi in gnojenju z mineralnimi gnojili.

Usmeritve ministrstva za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov so:

• povečanje samooskrbe s hrano in spodbude za vzpostavitev lokalne oskrbne verige s hrano;
• spodbujanje načinov rabe in obdelave tal, ki ne povečujejo emisij CO2 oziroma zagotavljajo ohranitev ali povečanje zaloga ogljika v tleh;
• spodbujanje učinkovite rabe energije v kmetijstvu;
• spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov na način, ki ne konkurira pridelovanju hrane
• izboljšanje učinkovitosti reje domačih živali in 
• izboljšanje kroženja dušika in povečanje simbiotske vezave dušika.

Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na emisije toplogrednih plinov, so:

• učinkovitost reje živali (oskrba živali, izravnanost krmnih obrokov, pasma in plemenska vrednost živali, obvladovanje bolezni in reprodukcije);
• načini reje in skladiščenja živinskih gnojil (paša, gnojevka, hlevski gnoj, bioplin);
• učinkovitost kroženja dušika v kmetijstvu (vrsta gnojil, gnojilni odmerki, založenost tal s fosforjem, kalijem in drugimi hranili, pH reakcija tal, načini gnojenja, ukrepi za zadrževanje dušika v tleh, obvladovanje suše, obvladovanje erozije, ustrezne sorte, varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci)

Ukrepi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu

Ukrepi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov obsegajo:

• naložbe v osnovna sredstva,
• kmetijsko okoljsko podnebna plačila,
• ekološko kmetovanje,
• dobrobit živali,
• prenos znanja,
• pomoč pri uporabi storitev svetovanja,
• sodelovanje,
• uvajanje načinov reje, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov (gradnja naprav za pridobivanje bioplina iz živinskih gnojil, pašna reja goved in drobnice),
• ukrepi za učinkovitejše kroženje dušika v kmetijstvu,
• delovanje javne kmetijske svetovalne službe,
• izvedbo Skupnega temeljnega rejskega programa za pasme goved in drobnice.

Ukrepi za zmanjševanje toplogrednih plinov, ki se izvajajo v okviru ukrepa kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila:

• gnojenje (N min analiza, gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak, setev rastlin za podor; zeleno gnojenje, gnojenje z gnojili dovoljenimi v ekološki pridelavi);
• varstvo rastlin (uporaba protiinsektnih mrež, uporaba zastirk in mehansko zatiranje plevelov, uporaba metode konfuzije in dezorientacije);
• posevki oziroma kolobarjenje (5-letni kolobar in izbor vrst kmetijskih rastlin, neprezimni medonosni posevki);
• obdelava oziroma oskrba (setev rastlin za podor – zeleno gnojenje, konzervirajoča obdelava tal, ozelenitev njivskih površin, pokritost tal v medvrstnem prostoru);
• košnja oziroma paša (opustitev silaže, spravilo mrve s travinja, časovna omejitev košnje oziroma paše);
• planin (omejitev obtežbe z glava velike živine (GVŽ) 0,5 do 1,5 GVŽ/ha);
• reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje (ohranjanje avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali);
• ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija (ohranjanje avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin).

Ukrepi se izvajajo v okviru Programa razvoja podeželja ali v okviru drugih programov, projektov ali rednih del in nalog, ki jih izvajajo javne službe na področju kmetijstva skladno s postavljenimi usmeritvami in cilji Resolucije in petimi strateškimi stebri prilagajanja, opredeljenimi v Strategiji prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam.

Dobre prakse za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov:

• pridelovanje kakovostne krme, ki omogoča učinkovito izkoriščanje energije krmnih obrokov ter računanje krmnih obrokov za rejne živali na podlagi njihovih potreb;
• odbira (selekcija) živali z majhnimi emisijami TGP (toplogrednih plinov) ter obvladovanje zdravja in reprodukcije rejnih živali
• pašna reja travojedih živali;
• zajem bioplina iz skladišč živinskih gnojil;
• gnojenje na podlagi rezultatov analiz tal in izdelanih gnojilnih načrtov in porazdeljevanje živinskih gnojil s tehnikami, ki zagotavljajo majhne emisije v zrak in 
• izvedba ukrepov za preprečevanje erozije in ohranjanje rodovitnosti tal.

Analize ukrepov za zmanjševanje toplogrednih plinov v kmetijstvu, ki so bile narejene v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, so pokazale, da je ukrepe, ki jih na ministrstvu izvajamo z namenom zmanjševanja toplogrednih plinov v kmetijstvu, še naprej smiselno izvajati. Treba pa jih je nadgraditi tudi z novimi, kot so analiza krme in računanje krmnih obrokov.

Raba tal, sprememba rabe tal in gozdarstvo

Raba zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) je eden od sektorjev v okviru spremljanja podnebnih sprememb, kjer so ukrepi in računi za emisije in odvzeme CO2 iz zemljišč in gozdov. V tem sektorju sta združena tako raba zemljišč kot sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo. LULUCF je sektor, v katerem niso zajete samo meritve ogljika, ampak tudi ogljikove selitve. Primer je drevo: ko drevo raste, začasno sprejema CO2, ko umre ali je odstranjeno, pa sprošča CO2 nazaj v ozračje.

Pristojnost vsake države je, da za namen pridobivanja in spremljanja podatkov o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter zagotavljanja poročanja in priprave informacij v povezavi s temi dejavnostmi, zbira in obdeluje podatke o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov v kmetijstvu in gozdarstvu ter pripravlja in vodi obračune o njih.