Skoči do osrednje vsebine

Prehranska dopolnila so živila, ki dopolnjujejo običajno prehrano posameznika. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki se dajejo v promet v obliki kapsul, pastil, tablet in drugih podobnih oblikah, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in v drugih podobnih oblikah s tekočino in praškom, ki so oblikovane tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah.

Poleg vitaminov in mineralov lahko vsebujejo tudi aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske izvlečke, mikroorganizme ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, pod pogojem, da je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena.

Javna agencija zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je objavila Nacionalne smernice za opredelitev izdelkov (2018), ki lahko hkrati sodijo v opredelitev zdravila in izdelka, ki je predmet drugih predpisov za uporabo pri ljudeh.

Na ministrstvu smo pripravili Napotke glede področja prehranskih dopolnil, kjer so zapisana pojasnila in različne informacije v zvezi z definicijami, sestavo, označevanjem, oglaševanjem, pravnimi akti ter uradnim nadzorom nad prehranskimi dopolnili, opisno ali preko povezav na spletne strani. Z zbranimi informacijami želimo ponuditi merila za trženje in uporabo prehranskih dopolnil v Republiki Sloveniji, ki so varna za uživanje in v korist potrošnikom.

Napotki s področja prehranskih dopolnil

Prva prijava oziroma notifikacija prehranskega dopolnila

Z uveljavitvijo Pravilnika o prehranskih dopolnilih v letu 2013, je ukinjen postopek prve prijave. Ministrstvo za zdravje zato ne sprejema prvih prijav za prehranska dopolnila in ne vodi seznama prehranskih dopolnil, ki so v prometu v Republiki Sloveniji.  

Ne glede na to, pa za prehranska dopolnila velja krovna živilska zakonodaja (spletna stran UVHVVR), ki določa, da morajo biti vsa prehranska dopolnila, ki so dana na trg, varna za uživanje, kar pomeni, da živila ne smejo vsebovati snovi v taki obliki in količini, ki bi predstavljala tveganje za zdravje ljudi. Nosilec živilske dejavnosti (t.j. fizična ali pravna oseba) je odgovoren za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev živilske zakonodaje v  svoji živilski dejavnosti, ki vključuje vse stopnje od pridelave, predelave in distribucije. Inšpekcijski organi bodo pri nosilcih živilske dejavnosti še naprej preverjali skladnost izdelkov z živilsko zakonodajo.

Prehranska dopolnila niso nadomestilo za pestro in uravnoteženo prehrano!

Na Ministrstvu za zdravje v okviru Nacionalnega programa Dober tek Slovenija skrbimo tudi za informiranje o uravnoteženi prehrani. Zato smo sofinancirali Nacionalni portal o hrani in prehrani - Prehrana.si. 

Javne objave in opozorila glede prehranskih dopolnil

Uporaba industrijske konoplje v živilih odpira številne nejasnosti glede koristi in tveganj za zdravje, tako pri potrošnikih kot proizvajalcih. Živila, ki vsebujejo ali so v celoti izdelana iz različnih delov industrijske konoplje, lahko vsebujejo sledove tetrahidrokanabinola in še najmanj 60 drugih kanabinoidov, kar nekaj od teh je tudi biološko aktivnih.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2018 objavil Strokovno mnenje glede varnosti živil, ki vsebujejo industrijsko konopljo in za zdravje sprejemljivih vsebnosti tetrahidrokanabinola (THC) in kanabidiola (CBD) v živilskih izdelkih.

Pasti spletnega nakupa prehranskih dopolnil

Zdravstveni inšpektorat zaznava pojav posameznih spletnih strani, ki oglašujejo prodajo prehranskih dopolnil, s čimer pa bi bila potrošniku lahko povzročena škoda. Zdravstveni inšpektorji tako opozarjajo potrošnike, da nakup prehranskih dopolnil preko posameznih spletnih strani lahko predstavlja tveganje za zdravje potrošnikov.

Kadar naziv in naslov ponudnika ni znan, to onemogoča izvedbo inšpekcijskega nadzora. Tako ni možno preveriti sledljivost izdelkov, ki je eden od ključnih elementov zagotavljanja varnosti živil. Predstavljanje teh izdelkov je zato zavajajoče, saj vključuje prepovedane zdravstvene in prehranske trditve, ki se nanašajo na preprečevanje, zdravljenje ali ozdravljenje bolezni, izgubo telesne teže in podobno.

Pomanjkljivosti na tveganih spletnih straneh

  • Potrošniku ne razpolaga s potrebnimi informacijami o ponudniku, med drugim ne poznajo naziva in naslova podjetja, zato potrošniki ne morejo vedeti, s kom sklenejo pogodbo o nakupu.
  • Spletne strani so lahko namenoma registrirane izven območja Evropska unija, da je nadzornim organom otežen oziroma onemogočen uradni nadzor.
  • Manjkajo obvezne informacije o živilih, kot so navedba vseh sestavin in informacije o sestavinah, denimo alergenih, ki lahko škodujejo zdravju pri nekaterih skupinah potrošnikov, navedba priporočenega dnevnega odmerka, količine posameznega vitamina in minerala ali snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom izražena na priporočeno dnevno količino oziroma odmerek, podatek o nosilcu živilske dejavnosti, ki je odgovoren za informacije o živilu, navedba predpisanih.
  • Informacije za potrošnike so zavajajoče, niso točne, jasne in so potrošnike nerazumljive.
  • Zdravstvene trditve, kot denimo navajanje stopnje ali količine izgubljene telesne teže, zmanjšanje obsega pasu v cm, pomoč pri artritisu, pomoč v boju proti raku, lajšanje bolečin v sklepih, učinek proti anksioznosti in depresiji, proti epileptičnim napadom, zdravljenje diabetesa, blaženje simptomov shizofrenije.

Sporno oglaševanje in predstavljanje prehranskih dopolnil je mogoče zaznati na spletnih straneh, na družabnih omrežjih, kot sta Facebook in Instagram, preko elektronske pošte uporabnika ali telefona. Pri prodaji in oglaševanju izdelkov se ponudniki pogosto sklicujejo na sodelovanje v raznih državnih programih, povezanimi z varovanjem zdravja, z namenom hujšanja, znižanja holesterola, ki pa v resnici ne obstajajo.  Vsi državni programi, povezani z varovanjem zdravja, denimo SVIT, DORA so podrobno predstavljeni na spletnih straneh državnih inštitucij, potrošniki pa so o njih obveščeni po pošti. Verodostojnost državnih programov je možno vedno preveriti preko spletnih strani inštitucij ali državnih organov ali po telefonu.

Iskalnik