Teme in projekti Ministrstva za okolje, podnebje in energijo
Teme
-
Okolje
Podnebne spremembe, ravnanje z odpadki, tla, voda, zrak, hrup v okolju, radioaktivnost v okolju, industrijsko onesnaženje, presoje vplivov na okolje
-
Energetika
Oskrba z energijo, obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost, varčevanje z energijo, energetska prenova stavb, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov
-
Trajnostna mobilnost
Integriran javni potniški promet, ukrepi trajnostne mobilnosti, infrastruktura za alternativna goriva, multimodalna mobilnost
-
Odpadki
ravnanje z odpadki, vrsta odpadkov, radioaktivni odpadki
-
Celovita presoja vplivov na okolje
Strateška okoljska presoja oziroma tako imenovana celovita presoja vplivov na okolje se izvaja v postopku sprejemanja ali spreminjanja programov in planov ter predstavlja pomembno orodje za vključevanje okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje načrtov in programov, ki bodo verjetno imeli znatne vplive na okolje. Zagotavlja, da se možni okoljski vplivi izvajanja načrtov in programov na okolje upoštevajo med njihovo pripravo in pred sprejetjem. Namen strateške okoljske presoje je torej preprečiti ali zmanjšati pomembne škodljive vplive izvajanja plana na okolje.
-
Čezmejna presoja vplivov na okolje
Za plane, programe in posege, ki bi lahko pomembno vplivali na okolje v sosednjih državah ali drugih državah članicah EU, je treba izvesti čezmejno presojo vplivov na okolje.
-
Presoja vplivov na okolje
Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Za določene vrste posegov v okolje je namreč zaradi njihove velikosti, obsega, lokacije ali drugih značilnosti, ki lahko vplivajo na okolje, presoja vplivov na okolje obvezna.
-
Oskrba z energijo
Pri oskrbi z energijo upoštevamo skupna prizadevanja za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Edini sprejemljivi dolgoročni cilj za Slovenijo je brezogljična energetika. Zgolj tako bomo lahko zagotovili čim manjše posledice na kakovost življenja ljudi in drugih organizmov na Zemlji.
-
Učinkovita raba energije
Učinkovita raba energije pomeni uporabo sodobnih tehnologij in ukrepov, ki zahtevajo manj energije za doseganje enakih ciljev in ima pomembno vlogo pri energetski prihodnosti vsakega posameznika in družbe. Učinkovita raba energije je ključna v boju proti podnebnim spremembam in pri razvoju v trajnostno in nizkoogljično družbo.
-
Obnovljivi viri energije
Obnovljivi viri energije vključujejo vse vire energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov. To so sončno sevanje, veter, vodni tok v rekah, fotosinteza, zemeljski toplotni tokovi in tokovi morja. V naravi jih nikoli ne zmanjka, saj se obnavljajo dokaj hitro ter so dokaj enakomerno porazdeljeni.
-
Integriran javni potniški promet
Eden najpomembnejših vidikov trajnostne mobilnosti je delujoč, učinkovit in cenovno dostopen javni potniški promet. Cilj države je prebivalstvu zagotoviti čim boljšo mobilnost, gospodarstvu pa čim boljšo oskrbo.
-
Energetska prenova stavb
V Evropski uniji je v skupni porabi energije delež porabe energije stavb kar 40 odstotkov. Zaradi tega sta ukrepa zmanjšanje porabe energije in raba energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju pomembna za zmanjšanje energetske odvisnosti Evropske unije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
-
Ukrepi trajnostne mobilnosti
Na področju trajnostne mobilnosti investiramo v infrastrukturo za pešce in kolesarje, izboljšujemo javni potniški promet, zagotavljamo finančne spodbude in osveščamo javnosti o pomembnosti trajnostne mobilnosti.
Projekti
-
Podnebne spremembe v Sloveniji že povzročajo pogostejše vročinske valove, požare, poplave in dolgotrajne suše, ki vplivajo na kmetijstvo, gozdarstvo, biodiverziteto, vodne vire, zdravje ljudi in infrastrukturo. Čeprav je država v preteklosti že veliko vložila v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, pa je področje prilagajanja šele zdaj deležno ustrezne pozornosti – in to z jasnim ciljem: zaščititi ljudi, naravo in infrastrukturo. Projekt se navezuje na Strateški okvir za prilagajanje podnebnim spremembam, sprejet leta 2016, in pomeni ključni korak k sistemski in dolgoročni odpornosti Slovenije. Z vključitvijo 19 partnerjev iz znanstvene, upravne, nevladne in lokalne sfere bo projekt do leta 2032 spodbujal sodelovanje, znanje in krepitev delovanja na vseh ravneh upravljanja.
-
Cilj projekta je izdelava, vzpostavitev in vzdrževanje informacijske rešitve DIPSIIP, ki bo omogočala spremljanje izvajanja prometne politike, investicij trajnostne mobilnosti in investicij infrastrukturnih projektov.
-
Na podlagi Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023–2026 (Uradni list RS, št. 106/23) Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v letih 2024, 2025 in 2026 sofinancira nakup električnih mestnih, zložljivih in tovornih koles z namenom spodbujanja posameznikov k spremembi potovalnih navad na krajših dnevnih poteh, v smeri zamenjave prevoznega sredstva in posledično zmanjšanju emisij onesnaževanja zunanjega zraka in hrupa ter izboljšanja splošnega zdravstvenega stanja ljudi.
-
Strategija prilagajanja podnebnim spremembam je temeljni dokument za pripravo politik in usmeritev za prilaganje podnebnim spremembam. Strategija prilagajanja določa usmeritve za zmanjševanje ranljivosti in povečanje odpornosti naravnih in družbenih sistemov na trenutne in pričakovane vplive podnebnih sprememb.
-
Z namenom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja se v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja določajo način medsebojnega usklajevanja države in občin pri načrtovanju regionalne politike in izvajanju nalog regionalnega razvoja, dejavnosti in opravljanje razvojnih nalog v razvojni regiji ter ukrepi regionalne politike.
-
Celostne teritorialne naložbe – sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v mestnih občinah
V tekuMehanizem Celostnih teritorialnih naložb je določen v šestem členu Uredbe o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta, preko katerega se na podlagi trajnostne urbane strategije, ki jo sprejme mestni oziroma občinski svet mestne občine, izvaja trajnostni razvoj mest.
-
Namen projekta je spodbujati razvoj celovitih rešitev večmodalnosti, ki povezujejo hojo, kolesarjenje in javni potniški promet kot privlačno alternativo uporabi osebnega avtomobila. S prenosom znanja iz držav z naprednimi večmodalnimi sistemi, analizo trenutnega stanja in izvedbo pilotnih projektov bo projekt odpravljal ključne vrzeli v prometni povezljivosti. Poseben poudarek bo na rešitvah, kot so varna parkirišča za kolesa, prevoz koles z JPP, souporaba koles ter omogočanje enostavnega odhoda s postaje JPP s preoblikovanjem ulic, ki povezujejo postajališča z mestnim središčem. Ob tem pa bo projekt prispeval tudi k razvoju strategij, akcijskih načrtov in krepitvi strokovnih kompetenc na področju trajnostne mobilnosti.
-
Drugi Švicarski prispevek je finančni instrument, ki se izvaja v obdobju 2019–2029 in je namenjen trinajstim državam članicam Evropske unije za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik znotraj unije. Od skupno 1,102 milijarde švicarskih frankov je v okviru drugega Švicarskega prispevka Republiki Sloveniji namenjenih 16 milijonov švicarskih frankov.
-
Digitalna povezanost prostora, okolja, vode in narave za zeleno lokacijo
2021–2026
-
LIFE RESTART
V tekuProjekt se osredotoča na premagovanje ovir pri doseganju ciljev EU glede recikliranja ter na doseganje popolnega izvajanja Programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov Republike Slovenije.
Projekt uvaja celosten nabor komplementarnih tehničnih, digitalnih, okoljskih, družbenih in krožnih rešitev za sprostitev vseh potencialov programa, doseganje največje materialne samozadostnosti in povečanega krožnega donosa v sektorju odpadkov in virov. -
Če hočemo doseči pomembne in ambiciozne cilje, so nujne sistemske spremembe in spremembe v vedenju, poleg tega pa močna politična volja, sodelovanje med različnimi zainteresiranimi stranmi in zavezanost dolgoročnim trajnostnim ciljem.
-
Načrt za okrevanje in odpornost je podlaga za koriščenje sredstev evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost ter sredstev za doseganje ciljev načrta REPowerEU. Načrt bo pripomogel k okrevanju slovenskega gospodarstva in prispeval k blažitvi socialnih posledic pandemije covida-19. Z izvedbo načrtovanih reform in naložb za zeleni in digitalni prehod bo slovenska družba bolj trajnostna, odpornejša in bolje pripravljena na izzive prihodnosti.
-
Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda (Strategija) bo določila leto prenehanja rabe premoga za proizvodnjo električne energije v Sloveniji in strategijo pravičnega prehoda dveh slovenskih regij, ki sta močno zaznamovani s premogovništvom – Savinjsko-Šaleške (SAŠA) regije in Zasavske regije.
-
Tehnična pomoč za razvoj in uvedbo evropskih podatkovnih standardov za javni prevoz Transmodel, NeTEx in SIRI za zagotavljanje multimodalnih storitev potovanja po vsej Uniji. Na področju javnega prevoza, zlasti v zvezi z informacijami o večmodalnosti in pametnim izdajanjem vozovnic, bo velika potreba po usklajenosti zadevala širok nabor standardov in tehničnih specifikacij.
-
Tehnična pomoč je namenjena zbiranju in deljenju podatkov v zvezi z lokacijami infrastrukture za alternativna goriva in za oblikovanje postopkov za vzpostavitev učinkovitega mehanizma usklajevanja teh podatkov na ravni EU, z dodelitvijo edinstvenih identifikacijskih kod operaterjem polnilnih točk in ponudnikom storitev e-mobilnosti.
-
Projekt Samo1planet (LIFE IP Care4Climate) ozavešča, izobražuje in usposablja deležnike na šestih področjih z namenom učinkovitejšega izvajanje ključnih ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2030. Teh šest področij obsega: trajnostno mobilnost, zeleno javno naročanje, trajnostno gradnjo in učinkovito rabo energije, odgovorno ravnanje s hrano, trajnostno rabo zemljišč ter prehod v nizkoogljično družbo.
-
Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ang. Integrated National Energy and Climate Plan, je akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določaa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije:
• razogljičenje (emisije TGP in OVE),
• energetska učinkovitost,
• energetska varnost,
• notranji trg ter
• raziskave, inovacije in konkurenčnost. -
MULTI-E
V tekuCilj projekta je elektrifikacija javnega potniškega prometa v Kopru in Mariboru, razvoj storitev mobilnosti ter razvoj polnilne infrastrukture za električna vozila in vozila na stisnjeni zemeljski plin v treh državah.
-
Slovensko partnerstvo za tla
V tekuSlovensko partnerstvo za tla je prostovoljno združenje organizacij in posameznikov Slovenije, ki želijo prispevati k trajnostnemu upravljanju in varovanju tal kot pomembnega neobnovljivega naravnega vira v Sloveniji.
-
Želja ljudi je, da se v svojem okolju gibljejo neodvisno in varno. Za dosego tega cilja je potrebno prilagoditi fizično urbano okolje in odstraniti nevarne točke, urediti dostop do javnih objektov, potniškega prometa in drugih javnih površin.
-
V obdobju 2014–2020 predstavlja Instrument za povezovanje Evrope ključni evropski finančni instrument za spodbujanje rasti, zaposlitev in konkurenčnosti s ciljno usmerjenimi naložbami v prometno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo.
-
Evropska kohezijska politika 2014-2020 na področju prometa, energije in trajnostne mobilnosti
V tekuMinistrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2014–2020 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta izvaja ukrepe s področja prometa.
-
Obzorje 2020 (ang. Horizon 2020) je največji program EU za raziskave in inovacije.
-
Mehanizem celostne teritorialne naložbe (CTN) je namenjen uresničevanju ciljev trajnostnih urbanih strategij mestnih občin s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Kohezijskega sklada. Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) deluje v vlogi posredniškega organa za izbor operacij CTN.
-
Sklad za modernizacijo je program Evropske unije, vzpostavljen za obdobje 2021-2030 za podporo naložbam v modernizacijo energijskih sistemov in izboljšanje energetske učinkovitosti v nekaterih državah članicah. Sklad za modernizacijo prispeva k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora s podporo zelenemu ter socialno pravičnemu prehodu in deluje pod odgovornostjo držav članic upravičenk.