Obnovljivi viri energije
Prednosti obnovljivih virov energije
Obnovljivi viri energije (OVE) lokalno zmanjšujejo odvisnost od uvoženih virov energije in povečujejo energetsko varnost, poleg tega pa industrija OVE kot eden najhitreje rastočih sektorjev spodbuja zaposlenost in razvoj podeželja.
V primerjavi s fosilnimi gorivi pri rabi energije iz OVE nastajajo manjše emisije toplogrednih plinov, kar prinaša pozitivne učinke na kakovost okolja. Okolju prijaznejše in učinkovitejše tehnologije rabe OVE privlačijo investicije za obnovo zastarelih tehnologij za pridobivanje energije.
Razpršenost in dostopnost OVE omogoča boljšo uskladitev energije z lokalnimi potrebami. S povečevanjem uporabe postajajo OVE cenovno konkurenčni fosilnim gorivom.
Obnovljivi viri energije v Sloveniji
Najpomembnejši obnovljiv vir energije v državi je lesna biomasa, sledi vodna energija, v zadnjih letih pa je razvoj najbolj dinamičen pri izkoriščanju sončne energije in bioplina. K povečani porabi obnovljivih virov energije bodo poleg navedenih virov energije dodatno prispevali potenciali energije vetra in geotermalne energije.
Slovenija nima razvitega trga z biogorivi. Slovenija zagotavlja biogoriva (tako kot tekoča fosilna goriva za promet) na trgu EU in nima omembe vrednih kmetijskih površin, ki se uporabljajo za proizvodnjo surovin za biogoriva.
Pri politiki biogoriv je ključno uveljavljanje prihranka emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz prehoda na biogoriva. Z upoštevanjem emisij toplogrednih plinov so ocenjeni prihranki pri rabi biogoriv »prve generacije«, to je biogoriv iz poljščin, relativno nizki ali jih sploh ni. V prihodnosti predvidevamo okrepljeno spodbujanje razvoja biogoriv »druge« ali »tretje generacije« iz neživilskih surovin, kot so lesni ostanki pri predelavi gozdne biomase, odpadki ali slama. Biogoriva »druge« ali »tretje generacije« zaradi večje dostopnosti do gozdne biomase za Slovenijo predstavljajo veliko razvojno priložnost.
Nacionalni cilji rabe obnovljivih virov energije do leta 2020
Slovenija ima zastavljen krovni nacionalni cilj do leta 2020 doseči najmanj 25 % delež OVE v končni bruto rabi energije. Skladno z nacionalnim akcijskim načrtom so za leto 2020 določeni tudi sektorski ciljni deleži OVE v bruto končni rabi energije:
- ogrevanje in hlajenje = 30,8 %
- električna energija = 39,3 %
- promet = 10,5 %
Za izpolnitev krovnega cilja bo potrebno ustaviti rast porabe končne energije, uveljaviti učinkovito rabo energije kot prioriteto gospodarskega razvoja in intenzivno spodbujati povečevanje rabe OVE do leta 2030 in nadalje.
Za dosego teh ciljev zagotavljamo ustrezno podporno okolje za:
- energetsko sanacijo obstoječih stavb predvsem v javnem sektorju ter gradnjo aktivnih stavb, ki predstavljajo tehnološko najbolj napredne objekte;
- nadomeščanje kurilnega olja za ogrevanje z lesno biomaso in drugimi obnovljivimi viri energije;
- sisteme daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije in soproizvodnjo toplote in električne energije;
- nadomeščanje električne energije za pripravo sanitarne tople vode s sončno energijo in drugimi obnovljivimi viri energije;
- proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije;
- povečanje deleža železniškega in javnega prometa;
- uvajanje biogoriv in ostalih obnovljivih virov energije v prometu in kmetijstvu ter uvajanje električnih vozil;
razvoj distribucijskih omrežij za vključevanje razpršene proizvodnje električne energije vključno z razvojem aktivnih/pametnih omrežij; - razvoj industrijske proizvodnje tehnologij učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.
Ključni instrument za doseganje ciljev OVE na segmentu električne energije je izvajanje podporne sheme za okolju prijazne načine proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (OVE) in v soproizvodnji toplote (SPTE), kjer se izplačuje podpore kot finančna pomoč proizvodnji električne energije v proizvodnih napravah, če stroški proizvodnje te električne energije presegajo ceno, ki jo je za zanjo mogoče doseči na trgu z električno energijo. Za doseganje ciljnega deleža OVE elektrike do 2020 so v okviru izvajanja evropske kohezijske politike predvidene tudi manjše investicijske spodbude v izgradnjo novih manjših objektov za proizvodnjo manj izkoriščenih tehnoloških potencialov električne energije iz OVE.
Za povečanje proizvodnje toplote iz obnovljivih virov bodo v okviru izvajanja evropske kohezijske politike do leta 2020 podprta vlaganja v izgradnjo novih in rekonstrukcijo obstoječih sistemov za ogrevanje, ter spodbude za priklop novih uporabnikov na že obstoječe kapacitete (geotermalni ogrevalni sistemi, sončni kolektorji, kotli na lesno biomaso v javnem sektorju, storitvenih dejavnostih in industriji, sistemi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso DOLB nad 1 MW moči, lokalni sistemi DOLB do 1 MW moči, toplotne črpalke). Daljinski sistemi ogrevanja na lesno biomaso prinašajo številne sinergijske učinke tako z vidika uporabe razpoložljivega energenta, zmanjševanja emisij prašnih delcev in izgradnje lesno-predelovalne verige ter s tem povezano ustvarjanje novih delovnih mest.
Nacionalni cilji rabe obnovljivih virov energije do leta 2030
Slovenija ima zastavljen krovni nacionalni cilj do leta 2030 doseči najmanj 27 % delež OVE v končni bruto rabi energije. Skladno z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN) so za leto 2030 določeni tudi sektorski ciljni deleži OVE v bruto končni rabi energije:
- sektor toplota in hlajenje = 41,4 %
- sektor električna energija = 43,3 %
- sektor promet = 20,8 % (delež biogoriv je vsaj 11 %).
Zaradi zahtevnosti doseganja skupnega cilja glede OVE si je Slovenija zastavila še druge cilje v naslednjih sektorjih:
- vsaj 2/3 rabe energije v stavbah iz OVE (delež rabe OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote) ter prepoved prodaje in vgradnje novih kotlov na kurilno olje najpozneje do leta 2023;
- 1,3 % letno povečanje deleža OVE pri ogrevanju in hlajenju v industriji, vključno z odpadno toploto in hladom (prednostna usmeritev pri izrabi);
- vsaj 30-odstotni delež OVE (vključno z odvečno toploto) v industriji;
- 1 % letno povečanje deleža OVE ter odvečne toplote in hladu v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja;
- do leta 2021 vzpostaviti spodbujevalni zakonodajni okvir za hitrejši razvoj skupnosti na področju izrabe energije iz obnovljivih virov (skupne elektrarne) in ciljno usmerjanje investicij v OVE na območja, kjer niso potrebna večja dodatna vlaganja v omrežje.
Slovenija že ima sprejet obsežen nabor ukrepov energetsko podnebne politike. Za doseganje zahtevnih ciljev NEPN bo potrebno nadaljevanje izvajanja že sprejetih ukrepov, njihova nadgradnja in razširitev ter sprejetje dodatnih ukrepov. Posebna pozornost bo namenjena spremljanju izvajanja ukrepov ter ustrezno prilagajanje in izboljševanje posameznih instrumentov. Za doseganje krovnega cilja OVE bo poleg obstoječih ukrepov nujno potrebno uvesti dodatne ukrepe.
Ključni ukrepi zajemajo:
- shema finančnih podpor električni energiji proizvedeni iz OVE in v SPTE (javni pozivi Agencije za energijo),
- pospešena priprava prostorskih načrtov za energetsko infrastrukturo državnega pomena, ki izkorišča OVE,
- proaktivna vloga države pri identifikaciji in prostorskem umeščanju okoljsko sprejemljivih lokacij za izkoriščanje hidro in vetrne energije,
- možnost pridobitve ugodnih kreditov s strani Eko sklada, j.s., ter nepovratnih sredstev s strani Eko sklada, j.s., in pristojnega ministrstva za energijo,
- sofinanciranje daljinskih sistemov na lesno biomaso, ki uporabljajo najnovejše tehnologije,
- proizvodnja in injiciranje plinov iz OVE (npr. vodik in sintetični metan) v plinovodne sisteme.