Poraba energije v stavbah

Obstoječi stavbni fond predstavlja sektor z največjim potencialom za doseganje prihrankov energije. Poleg tega so stavbe ključne za doseganje cilja EU v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov (TGP) za 80 odstotkov do 95 odstotkov do leta 2050 v primerjavi z letom 1990.

Za doseganje krovnega cilja energetske učinkovitosti bo potrebno četrtino obstoječega stavbnega fonda do leta 2020 energetsko obnoviti, kar predstavlja okrog 22 milijonov m² stavbnih površin. S tem se bo raba energije v stavbah zmanjšala skoraj za 10 odstotkov. Celovita, predvsem energetska prenova stavb oziroma trajnostna gradnja je vladni strateški projekt, čigar izvajanje omogoča zagon gradbeništva, povečuje kreditno aktivnost poslovnih bank, uporabljen model financiranja za energetsko sanacijo pa omogoča tudi koriščenje sredstev EU.

Strategija za energetsko prenovo stavb

Sprejeta Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb določa operativne cilje do leta 2020 oziroma 2030:

• prenova 3 odstotke javnih stavb ožjega javnega sektorja letno,
• prenova 1,8 milijonov m² stavb v širšem javnem sektorju v obdobju 2014 do 2023,
• izboljšanje razmerja med vloženimi javnimi sredstvi in spodbujenimi naložbami v javnem sektorju na 1:3,
• izvedba 5 demonstracijskih projektov energetske prenove različnih tipov stavb.

Pričakovani rezultati so prenova 9,1 milijon m² površin stavb, od tega:

• 6 milijonov m² stanovanjskih stavb,
• 1,8 milijonov m² javnih stavb (od tega je obvezna letna prenova 3 odstotke stavb v ožjem javnem sektorju),
• 1,3 milijonov m² stavb v zasebnem storitvenem sektorju v obdobju 2014 do 2023.

Strategija za potrebe prenove opredeljuje tudi pregled nacionalnega stavbnega fonda ter sistem ukrepov in kriterijev za spodbujanje in izvajanje sprejemljivih načinov, s katerimi se pristopa k prenovam različnih vrst stavb. Zaradi določb evropske zakonodaje, ki države članice zavezuje k letni prenovi določenega deleža stavb javnega sektorja, je v Strategiji poseben poudarek namenjen stavbam ožjega in širšega javnega sektorja.

Vodilna vloga javnega sektorja

Vodilno vlogo pri energetski prenovi stavb ima javni sektor. Stavbe v lasti in rabi javnih organov predstavljajo okoli 10 odstotkov celotnega stavbnega fonda. Za zmanjšanje porabe energije v stavbah je potrebno prilagajati in racionalno upravljati tudi sisteme daljinskega ogrevanja. Organizacije iz javnega sektorja od leta 2018 naprej lahko kupujejo samo energetsko varčne stavbe, proizvode in storitve. Vsako leto je potrebno prenoviti 3 odstotke površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade ali pa sprejeti alternativne stroškovno učinkovite ukrepe, s katerimi se doseže enako izboljšanje energetske učinkovitosti državnih stavb.

Od leta 2019 naprej morajo biti vse novo zgrajene javne stavbe, ki za svoje delovanje porabijo energijo za ogrevanje in/ali hlajenje, zgrajene kot skoraj nič energijske, od leta 2021 pa to velja še za vse ostale novogradnje. Energija v takih stavbah bo v veliki meri zagotovljena iz obnovljivih virov energije.

V stavbah in posameznih delih stavb javnega sektorja, katerih uporabna površina obsega več kot 250 m2, in so v lasti Republike Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti in v uporabi državnih organov, samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih skladov, javnih agencij in ustanov in katerih ustanovitelj je Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, je predpisana obveznost vzpostavitve sistema upravljanja z energijo (energetsko knjigovodstvo).

Energetsko pogodbeništvo

Sistem energetske prenove stavb javnega sektorja se bo izvajal na podlagi modela energetskega pogodbeništva. Energetsko pogodbeništvo pomeni vključevanje zasebnega kapitala podjetij, ki izvajajo energetske storitve, v obnovo. Za financiranje energetske prenove stavb javnega sektorja je za obdobje 2014 do 2020 predvidenih 117,4 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 25 milijonov evrov povratnih kohezijskih sredstev. Slednja se bodo združevala s finančnimi viri namenskih skladov in programov mednarodnih finančnih institucij v povratna in nepovratna sredstva.

Celotni letni obseg naložb v energetsko prenovo stavb (povratna in nepovratna sredstva, zasebna sredstva iz naslova energetskega pogodbeništva, lastna sredstva) znaša v povprečju 40 milijonov evrov.

Projektna pisarna za energetsko prenovo stavb

Področje energetske prenove obstoječih stavb se izvaja znotraj prednostne usmeritve Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb v okviru razvojne prioritete Trajnostna raba energije. Zaradi odločilnega pomena in obsežnosti področja je bila oktobra 2015 na Ministrstvu za infrastrukturo vzpostavljena Projektna pisarna za energetsko prenovo stavb. V njej so strokovnjaki iz področij gradbeništva, strojništva, prava in ekonomije, ki skupaj obvladujejo vsa področja omenjenega ukrepa.

Strateški dokumenti

• Nacionalni akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe do leta 2020 (AN sNES)
• Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb (DSEPS)
• Smernice za izvajanje ukrepov izboljšanja energetske učinkovitosti v stavbah javnega sektorja po principu energetskega pogodbeništva
• Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (OP-EKP)

Povezane vsebine

• Evidenca stavb v lasti in uporabi oseb ožjega javnega sektorja
• Ponudniki energetskih storitev po modelu energetskega pogodbeništva
• Projekt ELENA