Skoči do osrednje vsebine

Projekti in programi

Prilagodite izpis

Možnost filtriranja zapisov
Ponastavi
  • V teku

    Naše pravice

    Cilj projekta "Naše pravice" je omogočiti mladim, predvsem otrokom v fazi razvoja in iskanja identitete, da se seznanjajo s človekovimi pravicami - s svojimi pravicami in spoštovanjem pravic drugih. Opolnomočenje otrok, predvsem z izobraževanjem o človekovih pravicah, vključno z njihovimi, je ena od ključnih prednostnih nalog slovenske zunanje politike na področju promocije človekovih pravic.

  • Nasledstvo SFRJ

    Pod pokroviteljstvom mednarodne skupnosti so Sporazum o vprašanjih nasledstva 29. junija 2001 na Dunaju podpisale Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija in Zvezna republika Jugoslavija – danes Srbija. Z njim se je ustvarila podlaga za urejanje medsebojnih pravic in obveznosti med petimi državami naslednicami nekdanje skupne države SFRJ.

  • V teku

    Boj proti trgovini z ljudmi

    Trgovina z ljudmi je fenomen, ki se pojavlja v vseh delih sodobne družbe, postaja strukturni element nekaterih gospodarskih panog, predvsem pa grobo posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, ki postane žrtev takega trgovanja oziroma izkoriščanja.

  • V teku

    Investicije v javno železniško infrastrukturo

    Vlaganja v železniško omrežje so bila veliko let zelo okrnjena, nato pa se je po letu 2010 s pomočjo evropskih sredstev pričelo s pospešeno obnovo.

  • V teku

    Investicije v cestno infrastrukturo sofinancirane s strani EU

    Informacije o investicijah na področju glavnih in regionalnih cest ter kolesarskega omrežja.

  • Zaključen

    CROCODILE 2

    Namen projekta je izboljšanje prometnih in transportnih razmer preko implementacije mednarodno usklajenih ITS na koridorskem cestnem omrežju.

  • Zaključen

    Integracija upravljanja prometa v Nacionalnem centru za upravljanje prometa (NCUP) 1

    Namen vzpostavitve NCUP je zagotavljanje celovitega upravljanja prometa na trajnostni način z zagotavljanjem prometnih informacij v realnem času.

  • V teku

    Mesec znanosti

    Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije v jesenskih mesecih pripravljamo niz dogodkov, povezanih s predstavitvijo, delom, uspehi in promocijo slovenske znanosti in raziskovanja, ki so združena pod dežnik Mesec znanosti. S prikazanimi vsebinami opozarjamo na pomen raziskovanja ter na njegove učinke za celotno družbo, hkrati pa naslavljamo deležnike, da predstavijo svoja dognanja in uspehe na raziskovalno-razvojnem področju.

  • Nacionalne kontaktne osebe Obzorje 2020

    Seznam nacionalnih kontaktnih oseb za posamezno konfiguracijo Obzorja 2020.

  • Zaključen

    Retrace

    Krožno gospodarstvo je relativno nova paradigma, ki izhaja iz spoznanja, da je linearni gospodarski model preživet in da na planetu s končnimi viri neskončna raba surovin ni mogoča. Bistvo novega modela je, da izdelki, komponente in surovine skozi čas ohranjajo svojo uporabno in finančno vrednost. Prehod v krožno gospodarstvo lahko v prihodnosti ustvari številna delovna mesta, hkrati pa ohranja vedno redkejše vire, zmanjšuje vpliv njihove rabe na okolje ter odpadnim proizvodom daje novo vrednost. Gre za enega od pomembnejših modelov, ki zahteva vso našo pozornost.

  • Zaključen

    Dogovori za razvoj regij

    Dogovor za razvoj regij - DRR je nov inštrument regionalne politike po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in je dvostranski izvedbeni akt, s katerim uresničujemo Regionalni razvojni program - RRP tako, da se določijo ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir v regiji ter viri financiranja.

  • Zaključen

    Projekt SenSys

    V okviru projekta so potekale aktivnosti za vzpostavitev novega sistema upravljanja z varnostnimi odkloni in tveganji za varnost pacientov v zdravstvu. Pilotni projekt oziroma pilotno preverjanje sistema upravljanja z varnostnimi odkloni in tveganji za varnost pacientov v zdravstvu se je začelo leta 2020.

  • V teku

    Izvajanje Strategije razvoja Slovenije 2030

    Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije, z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe.

  • V teku

    Uresničevanje Agende 2030

    Slovenija skrbi za skladnost državnih dokumentov razvojnega načrtovanja z razvojnimi dokumenti Evropske unije in mednarodnih organizacij. Med njimi je tudi Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jih sprejeli svetovni voditelji na zgodovinskem vrhu Združenih narodov septembra 2015. V okviru teh ciljev, ki veljajo za vse, si države prizadevajo odpraviti vse oblike revščine, se spopasti z neenakostjo in se bojevati proti podnebnim spremembam, pri čemer ne bo nihče zapostavljen.

  • V teku

    Izvajanje in prenova Slovenske strategije pametne specializacije - iz S4 v S5

    Pametna specializacija predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet ter kompetenc in na tistih, kjer ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih. S4 je strategija za povečanje konkurenčnosti s krepitvijo inovacijske sposobnosti gospodarstva, diverzifikacijo obstoječe industrije in storitvenih dejavnosti ter rast novih in hitro rastočih industrij oziroma podjetij.

  • Nacionalni program za mladino

  • Kampanja Ne sovražnemu govoru

  • V teku

    Problemska območja in območja avtohtonih narodnih skupnosti

    V okviru izvajanja ukrepov regionalne politike se posebej osredotočamo na območja, na katerih je potrebno posebno ukrepanje države s pomočjo različnih finančnih spodbud, saj se zaradi različnih razlogov soočajo s posebnimi razvojnimi izzivi. V nadaljevanju so predstavljene različne kategorije območij, ki potrebujejo pomoč države.

    Obmejna problemska območja obsegajo obmejne občine in občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine. Obmejne občine so občine, v katerih več kakor 50 odstotkov prebivalcev živi v 10-kilometrskem obmejnem pasu in imajo primanjkljaj delovnih mest ter podpovprečno gostoto poselitve. Pri občinah, ki neposredno mejijo na obmejne občine, se kot merilo za vključitev v obmejna problemska območja upošteva več kot 45 minutna povprečna dostopnost do najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste ali visok delež površine vključene v območje Nature 2000. Preverjanje vrednosti teh meril se izvaja na vsaki 2 leti (zadnje preverjanje je bilo opravljeno leta 2022).

    Finančne spodbude za hitrejši razvoj so predvidene tudi za območja, na katerih živita avtohtoni narodni skupnosti, in naselja, v katerih živi romska skupnost.

    Dodatni začasni ukrepi razvojne podpore pa so možni za problemsko območje z visoko brezposelnostjo, na katerem se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov gospodarske razmere tako poslabšajo, da stopnja registrirane brezposelnosti doseže kritično mejo. Trenutno takšnih območij ni.

    Spodaj so predstavljeni tisti programi, ki so trenutno aktualni.

  • Napoved gospodarskih gibanj

    Napovedi so ena od strokovnih podlag za pripravo proračuna in vodenje ekonomske politike. Na voljo so za tekoče leto in dve prihajajoči leti.

  • Ekonomsko ogledalo

    Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov pa tudi izbranim temam s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja.