Projekti in programi

HERA - Humanistika v evropskem raziskovalnem prostoru (angleško Hummanities in the European research Area)

Trenutna enotirna proga na železniškem odseku Divača – Koper ne izpolnjuje sodobnih transportnih zahtev in zaradi omejenih prepustnih zmogljivosti predstavlja ozko grlo v slovenskem in vseevropskem jedrnem železniškem omrežju TEN-T.

Cilj projekta "Naše pravice" je omogočiti mladim, predvsem otrokom v fazi razvoja in iskanja identitete, da se seznanjajo s človekovimi pravicami - s svojimi pravicami in spoštovanjem pravic drugih. Opolnomočenje otrok, predvsem z izobraževanjem o človekovih pravicah, vključno z njihovimi, je ena od ključnih prednostnih nalog slovenske zunanje politike na področju promocije človekovih pravic.

Trgovina z ljudmi je fenomen, ki se pojavlja v vseh delih sodobne družbe, postaja strukturni element nekaterih gospodarskih panog, predvsem pa grobo posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, ki postane žrtev takega trgovanja oziroma izkoriščanja.

Evropski raziskovalni prostor (ERA) je enotni prostor držav članic Evropske unije in pridruženih držav, kjer omogočamo prost pretok raziskovalk in raziskovalcev, znanja in tehnologij. S tem krepimo evropsko znanost, povečujemo učinkovitost raziskav in inovacij ter pospešujemo prenos znanja v gospodarstvo in družbo.

Vlaganja v železniško omrežje so bila veliko let zelo okrnjena, nato pa se je po letu 2010 s pomočjo evropskih sredstev pričelo s pospešeno obnovo.

Informacije o investicijah na področju glavnih in regionalnih cest ter kolesarskega omrežja.

Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije v jesenskih mesecih pripravljamo niz dogodkov, povezanih s predstavitvijo, delom, uspehi in promocijo slovenske znanosti in raziskovanja, ki so združena pod dežnik Mesec znanosti. S prikazanimi vsebinami opozarjamo na pomen raziskovanja ter na njegove učinke za celotno družbo, hkrati pa naslavljamo deležnike, da predstavijo svoja dognanja in uspehe na raziskovalno-razvojnem področju.

Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije, z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe.

Slovenija skrbi za skladnost državnih dokumentov razvojnega načrtovanja z razvojnimi dokumenti Evropske unije in mednarodnih organizacij. Med njimi je tudi Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jih sprejeli svetovni voditelji na zgodovinskem vrhu Združenih narodov septembra 2015. V okviru teh ciljev, ki veljajo za vse, si države prizadevajo odpraviti vse oblike revščine, se spopasti z neenakostjo in se bojevati proti podnebnim spremembam, ob iskrenem ter aktivnem upoštevanju načela, da se ne sme nikogar puščati ob strani (angleško leaving no one behind).

V okviru izvajanja ukrepov regionalne politike se posebej osredotočamo na območja, na katerih je potrebno posebno ukrepanje države s pomočjo različnih finančnih spodbud, saj se zaradi različnih razlogov soočajo s posebnimi razvojnimi izzivi. V nadaljevanju so predstavljene različne kategorije območij, ki potrebujejo pomoč države.

eZakonodaja je koncept enotnega digitalnega okolja, ki združuje različne projekte, usmerjene v celovito in sistematično digitalno transformacijo postopka načrtovanja, priprave, sprejemanja, objavljanja in vrednotenja zakonodaje v Republiki Sloveniji.

Zadnji noveli Zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic sta bili sprejeti septembra 2022. Ob njuni pripravi smo napovedali, da želimo nadaljevati razpravo o nadaljnjem razvoju avtorskopravne zakonodaje in v odprtem dialogu poiskati širše soglasje o možnih prihodnjih rešitvah na tem področju. Hkrati smo napovedali vzpostavitev medresorske delovne skupine za pripravo nacionalne strategije intelektualne lastnine. Naš cilj je, da se doseže čimbolj enoten pogled na urejanje avtorske in sorodnih pravic.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bomo z evropskimi s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost izvedli projekt Vzpostavitev orodja za trajnostno spremljanje kmetijskih aktivnosti na ravni kmetije. Gre za enega od osmih projektov digitalne preobrazbe na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva.

Vzpostavitev celovitega sistema za brezpapirno poslovanje in enostavno izmenjavo podatkov in dokumentov med izvajalci, pacienti in drugimi deležniki, vključenimi v proces zdravljenja pacientov.

Elektronski temperaturno terapijski list je klinični informacijski sistem za spremljanje pacientovih življenjskih znakov (kot so temperatura, krvni tlak, srčni utrip) in za spremljanje, izvajanje in nadziranje predpisovanja in dajanja zdravil.

Sistem lekarniškega robota, ki v bolnišničnih lekarnah namesto farmacevta in po njegovem naročilu izvede prenos zdravil v skladišče in iz njega.

Vzpostavitev novega celovitega informacijskega sistema za potrebe Dispečerske službe zdravstva in mobilnih enot nujne medicinske pomoči.

Zagotovitev interdisciplinarne ekipe strokovnjakov z ustreznim naborom veščin in kombiniranih znanj s področja informatike in zdravstva.

Konsolidacija podatkovnega toka v zdravstvenem sistemu za učinkovito odločanje (SUPS – Sistem upravljanja podatkov v zdravstvu).