Skoči do osrednje vsebine

Simbolična slika: zdravnik tipka po računalniškem ekranu
Slovensko zdravstvo je danes digitalno neenotno in razdrobljeno. Zbiramo velike količine nepovezanih podatkov, ki velikokrat ne koristijo zdravstvenemu osebju, niti bolnikom. Zakonodaja s področja digitalizacije je zastarela in ni primerna za današnjo, hitro se razvijajočo družbo, kjer so potrebe po digitaliziranih podatkih in analizah velike. Nujno je, da na področju zdravstvenega informacijskega sistema stopimo v korak s časom.

Z digitalizacijo zdravstva uvajamo enostavno ravnanje z zdravstveno dokumentacijo, pregled nad našimi zdravstvenimi podatki bo vedno dostopen in razumljiv, olajšali bomo delovne procese in omogočili še bolj kakovostno in uspešno izvajanje zdravstvenih storitev. Ob pomanjkanju zdravstvenega kadra, nedostopnosti in časovnih ovirah, nam bodo sodobna tehnologija, digitalna izmenjava podatkov in uporaba umetne inteligence omogočili hitrejše izvajanje zdravstvenih storitev. 

Usklajene strukturne spremembe, ki jih uvajamo, so pripravljene po vzoru dobrih praks najrazvitejših držav Evropske unije na področju digitalizacije zdravstva.

Zakon o digitalizaciji zdravstva

Vlada je 8. junija 2023 sprejela predlog Zakona o digitalizaciji zdravstva, ki prinaša pomembne novosti za paciente in zaposlene v zdravstvu. Zakon je trenutno v obravnavi v Državnem zboru RS, ki ga bo dokončno potrdil. Cilj zakona je učinkovitejše delovanje zdravstvenega sistema v celoti, saj bosta digitalna izmenjava podatkov in sodobna informacijska tehnologija prispevali k hitrejšemu izvajanju zdravstvenih storitev. S prenovo in nadgradnjo področja digitalizacije bomo pripravljeni na prihodnost. Digitalizacija in zdravje na daljavo sta namreč temelja zdravstva 21. stoletja.

Kaj zakon o digitalizaciji zdravstva prinaša pacientom?

  • Poenostavljamo birokratski del postopka zdravljenja in razbremenjujemo paciente.

  • Pacientom ne bo več potrebno tiskati izvidov ali fotokopirati zdravstvene dokumentacije, saj bodi vsi zdravstveni podatki zbrani v digitalni obliki na enem mestu: v nacionalnem eKartonu.

  • Ne glede na to, v katero zdravstveno ustanovo bo pacient prišel, bodo podatki o njegovih preteklih zdravljenjih in zdravstvenih storitvah dostopni preko centralnega zdravstvenega informacijskega sistema.

  • V zdravstvene podatke bodo imeli vpogled tako pacienti kot zdravstveno osebje pod pogojem veljavne napotnice za določeno storitev. Zdravstveno osebje do občutljivih podatkov, kot so informacije s področja genetike, psihiatrije, otroške in mladostniške psihiatrije, klinične psihologije in ginekologije ne more dostopati, razen v primeru, da pacient vpogled dovoli. S tem zasledujemo pravico pacienta do podatkovnega samoodločanja.

  • Spreminjamo in izboljšujemo varnost dostopa do zdravstvenih podatkov. Ključnega pomena je, da se vse izvajalce zdravstvene dejavnosti ozavešča o načelih varstva osebnih podatkov, pooblastilih in pogojih za dostop do njih.

  • Posebno pozornost namenjamo revizijski sledi, ki je pomemba pri zagotavljanju varstva osebnih podatkov pacienta, kar bo povečalo zaupanje pacientov v zbiranje podatkov v enotnem sistemu in omogočilo učinkovit nadzor in sankcioniranje kršitev.

  • Zakon prav posebno skrb namenja ranljivim posameznikom, osebam, ki so zaradi svojih lastnosti ali spleta okoliščin (npr. pomanjkljive digitalne veščine, druga ogrožajoča stanja) začasno ali trajno manj sposobne razumeti svoj položaj ali uveljaviti svoje pravice. Pripravljamo se na uvedbo možnosti, da te osebe svojce pooblastijo za vpogled in opravljanje storitev.

Kaj prinaša Zakona o digitalizaciji zdravstvenim delavcem?

  • Z zakonom administrativno razbremenjujemo zdravnike. Uredili bomo dostop do zdravstvenih podatkov pacienta za vse zdravstvene delavce in sodelavce v timu, ki oskrbuje pacienta na podlagi napotne listine. Trenutno ostali sodelavci v timu namreč nimajo dostopa do zdravstvenih podatkov pacienta, kar dodatno obremenjuje zdravnike.

  • Enotni sistem bo deloval neprekinjeno in zagotovljal strokovno podporo zdravstvenim delavcem.

  • Poenostavljamo zdravstveno obravnavo. Uvedena bo obveza vseh izvajalcev, da posredujejo dokumentacijo v centralni elektronski zdravstveni zapis CeZZ. Ker bodo vsi podatki na enem mestu, bomo dosegli stroškovno učinkovitost, saj ne bo več potrebe po ponavljanju (drage in občasno zdravju škodljive) diagnostike.

  • Uvajamo načelo nujnega vpogleda v podatke. To pomeni, da zdravstveni delavec lahko v primeru nudenja nujne zdravstvene pomoči sledljivo dostopa do zdravstvenih podatkov, ki so tedaj nujni (gre zlasti za podatke, ki se nanašajo na zdravstvena stanja ali posebnosti, od katerih je močno odvisen potek zdravljenja, npr. o alergijah, krvni skupini ipd.). 

Ostale pomembne novosti, ki jih zakon prinaša v slovenski zdravstveni prostor:

  • Zakon je zasnovan celovito in sistemsko.

  • Predvidena je vzpostavitev gospodarske družbe v 100-odstotni državni lasti, ki bo vzdrževala in razvijala CeZIS (centralni elektronski zdravstveni sistem) ter zagotavljala strokovno podporo izvajalcem zdravstvene dejavnosti.

  • Omogočili bomo neprekinjeno delovanje enotnega sistema in njegovo hitro prilagajanje novim zahtevam v zvezi z upravljanjem podatkov.

  • Sistem bo bolj pregleden, saj zakon namesto dosedanjih 80 zbirk podatkov, določa samo še 14 krovnih, kamor je mogoče umestiti vso potrebno zdravstveno dokumentacijo in druge podatke, npr. podatke o gibanju zdravstvenih delavcev.

  • S pregledom nad podatki bomo lažje načrtovali zdravstveno politiko. Uredili smo zakonsko podlago za dostop do anonimiziranih zdravstvenih podatkov za namene raziskav, inovacij, oblikovanja politik, uradne statistike, varnost pacientov ali regulativne dejavnosti.

  • Zakon predvideva obveznost vseh izvajalcev zdravstvene dejavnosti, da zdravstveno dokumentacijo posredujejo v centralni elektronski zdravstveni zapis. S tem bomo pridobili celovitejši nabor zdravstvenih podatkov pacienta in omogočili kakovostnejšo zdravstveno obravnavo.

S predlogom zakona sledimo Strategiji digitalizacije zdravstva v Sloveniji za obdobje 2022–2027 in Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« (Uradni list RS, št. 25/16).

Digitalna preobrazba zdravstva – naložba

Ministrstvo za zdravje bo z evropskimi sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost naslovilo tudi izzive na področju digitalnega preoblikovanja zdravstvenih storitev.

Glavni cilj naložbe je digitalna preobrazba zdravstva. Z njo bomo zagotovili hiter dostop do visokokakovostnih in usklajenih podatkov v zdravstvu, vključili nove, digitalne storitve v zdravstveno varstvo, spodbujali uporabo informacijske tehnologije za komuniciranje s pacienti, uvedli spremljanje kakovosti na podlagi podatkov, izboljšali zmogljivosti in načrtovanje zdravstvenih obravnav pacientov.

Naložba je osredotočena na uporabnike in izvajalce zdravstvenih storitev, odločevalce in načrtovalce zdravstvenega sistema ter plačnike storitev. Izvajala se bo na področju celotne države, prvenstveno pa bo vključevala:

  • zdravstvene domove,
  • bolnišnice,
  • upravljavce zbirk (NIJZ, ZZZS),
  • ostale javne zavode in koncesionarje.

Skupna vrednost naložbe je ocenjena na 101,3 milijona evrov, od tega predvidoma 83 milijonov evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Na spodnjih povezavah se lahko podrobneje seznanite s posameznimi naložbenimi projekti.

  • Strategija digitalizacije slovenskega zdravstva daje pomen interdisciplinarnosti v bodočem organizacijskem modelu sistema e-zdravja v Sloveniji. Ta predvideva pridobivanje in ohranjanje potrebne delovne sile ter njen nenehen razvoj, dodatno usposabljanje in motiviranost strokovnjakov, ki koordinirajo projekte na področju digitalne transformacije zdravstva.

  • Poenotenje sistemov poslovanja, načrtovanja in upravljanja z viri na področju zdravstva.

  • Zdravje na daljavo in telemedicina pomenita zdravstveno oskrbo in mehanizme zagotavljanja storitev, kjer prejemnik in izvajalec administrativne ali zdravstvene storitve nista hkrati na istem mestu. V obeh primerih se uporablja informacijsko tehnologijo za izboljšanje oskrbe pacientov, zmanjšanje stroškov, hitrejšo izvedbo storitev, kar vodi v opolnomočenje pacientov.

  • Vzpostavljanje okolja in jasnega mehanizma certificiranja lokalnih rešitev za povezovanje s centralnimi gradniki eZdravja in evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora.

  • V okviru projekta se bo sočasno s prenovo zakonodaje in sistematičnim pristopom razširil nabor podatkov, ki so o posameznem pacientu na voljo v Centralnem registru podatkov o pacientih. Zagotovil se bo večji delež strukturiranih podatkov in njihov prikaz na način, ki omogoča enostaven in hiter pregled nad njimi za različne potrebe (pametno iskanje, grafični prikazi, ...).

  • Z uvedbo C-PACS želimo na nivoju države pridobiti centralno zbirko vsega slikovnega radiološkega materiala, ki bo, ne glede na ustanovo, v kateri se pacient zdravi, izvajalcem zdravstvene dejavnosti omogočala univerzalni dostop do radioloških preiskav znotraj zNET omrežja na varen način in s spoštovanjem pravic pacienta ter z ureditvijo ustreznega načina dostopa za pooblaščene osebe.

  • Vzpostavitev celovitega sistema za brezpapirno poslovanje in enostavno izmenjavo podatkov in dokumentov med izvajalci, pacienti in drugimi deležniki, vključenimi v proces zdravljenja pacientov.

  • Zagotavljanje enotne in dostopne informacijske podpore z nadgradnjami in prilagoditvami lokalnih informacijskih sistemov

  • Elektronski temperaturno terapijski list je klinični informacijski sistem za spremljanje pacientovih življenjskih znakov.

  • Gre za sistem lekarniškega robota, ki v bolnišničnih lekarnah namesto farmacevta in po njegovem naročilu izvede prenos zdravil v skladišče in iz njega. Z implementacijo robotiziranega sistema bomo razbremenili kader in povečali varnost, zanesljivost in učinkovitost zdravljenja.

  • S projektom želimo zdravstvenim delavcem zagotoviti orodje za prepoznavo govora, ki bi jim omogočalo večjo učinkovitost pri zapisovanju zdravstvene dokumentacije.

  • Projekt Informacijski sistem za dispečerje predstavlja vzpostavitev novega celovitega informacijskega sistema za potrebe Dispečerske službe zdravstva.

Izhodišča

  • Digitalizacija

    Ministrstvo za zdravje je sodelovalo pri projektu priprave Strategije e-zdravja, ki predstavlja strokovno podlago za Zakon o digitalizaciji zdravstva. V sklopu projekta je bil poleg strategije pripravljen tudi strateški naložbeni načrt, ki je začrtal cilje in prioritete za obdobje 2022 - 2027. Podrobneje sta bila opredeljena tudi način za uvedbo nacionalnega elektronskega zdravstvenega kartona (eKarton) in oblikovanje nacionalnega ogrodja zdravja na daljavo. Strategija bo prispevala tudi k usmerjanju optimizacije, vključevanja in povezljivosti obstoječih informacijskih sistemov in zbirk podatkov, učinkovitosti postopkov upravljanja in nadzora ter varnosti podatkov. Projekt bo dolgoročno prispeval k izboljšanju učinkovitosti zdravstvenega sistema ter boljšemu upravljanju in nadzoru nad postopki.