Bralna pismenost in bralna kultura

Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti

Nacionalna strategija za razvoj pismenosti 2019-2030 (NSRBP) temelji na strategiji iz leta 2006 in je posodobljena v skladu z napredovanjem stroke, na podlagi rezultatov slovenskih učencev in učenk v OECD, mednarodnih študijah PISA in PIRLS ter izsledkov slovenskih projektov s področja bralne pismenosti.

Nacionalna strategija opredeljuje definicijo bralne pismenosti, razloge za nastanek, vizijo, načela in strateške cilje, cilje in ravni pismenosti po posameznih stopnjah izobraževanja od predšolskega obdobja do obdobja odraslosti ter načine za udejanjanje te strategije, kot so priprava različnih programov za različne starostne in ciljne skupine, usposabljanje strokovnega kadra, vzpostavitev mreže izvajalcev s področja bralne pismenosti in bralne kulture ter sistemska ureditev.

Priporočila za krepitev in razvoj bralne pismenosti

Nacionalni svet za bralno pismenost je 30. januarja 2025 sprejel priporočila za krepitev in razvoj bralne pismenosti ter bralne kulture v okviru formalnega in neformalnega izobraževanja za različne ciljne skupine. V njih opozarja na področja, ki jim bo treba v prihodnje posvetiti posebno pozornost.

Bralna kultura

Bralna pismenost in bralna kultura sta neločljivo povezani. Bralna kultura pojmuje branje kot vrednoto in poudarja pomen motiviranosti za branje. Vseskozi je treba zagotavljati pogoje za dvig zavesti o pomenu branja ter podpirati razvoj bralne kulture med otroki, mladimi in odraslimi (obiskovanje knjižnic, literarnih dogodkov). Pomembno je, da se pri otrocih že v zgodnjem obdobju vzpostavijo temelji za bralne navade. Učencem v šoli je treba omogočiti obiskovanje različnih interesnih in prostočasnih dejavnosti, povezanih z branjem (Bralna značka, bralni klubi, knjižničarski, literarni ali dramski krožek, šolsko glasilo). Pri razvijanju bralne pismenosti in bralne kulture je treba upoštevati individualne razlike med otroki, učenci, dijaki in izbor kakovostnih in raznovrstnih bralnih gradiv prilagoditi posameznikovim bralnim zmožnostim in tudi njihovim interesom.

Na področju bralne kulture pristojni resorji tesno sodelujejo z Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije.

Bralna kultura in kulturno-umetnostna vzgoja

Bralna kultura je eno od področij kulturno-umetnostne vzgoje, ki preči področje med vzgojo in izobraževanjem ter kulturo. V okviru nacionalnega projekta Kulturni bazar je vzpostavljen Katalog ponudbe kulturno-umetnostne vzgoje, ki med drugim predstavlja vse kulturne ustanove, ki pokrivajo dejavnosti s področja bralne kulture. Na portalu je dostopen tudi izbor strokovnih gradiv s področja bralne kulture.

Nacionalni projekti na področju bralne kulture

Bralna značka

Glavni cilj Bralne značke je spodbujanje (prostovoljnega) branja. Vodi jo Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS. Bralna značka ni obvezna, v šolah se pojavlja kot obšolska, interesna dejavnost, lahko pa tudi kot dopolnilo k pouku slovenskega jezika in književnosti ter dejavnostim šolske knjižnice. Bralna značka ima po šolah svoje mentorje. V določenem obsegu se izvaja tudi v vrtcih. Bralna značka v srednjih šolah običajno deluje v obliki bralnih klubov. Za bralno značko berejo tudi slovenski otroci v slovenskem zamejstvu in na nekaterih območjih v slovenskem zdomskem/izseljenskem prostoru. Projekt se vsako leto začne 17. septembra, na dan zlatih knjig. 

Nacionalni mesec skupnega branja

Nacionalni mesec skupnega branja spodbuja ljudi vseh starosti k skupnemu branju in pogovoru o prebranem.  Akcija Beremo skupaj s plakati, karticami in drugimi promocijskimi gradivi prav tako promovira in spodbuja branje v različnih okoljih. Izvajalci v koledar vnesejo svoje dogodke, dejavnosti in druge bralne spodbude in jih tako predstavijo širši javnosti.

V letu 2025 je bila zasnovana pobuda 10 minut za branje. Pobudniki se zavzemajo, da deset minut vsakodnevnega branja postane redna vseslovenska praksa. 

Leta 2019 je Slovenija pristopila k evropski bralni kampanji Evropa bere (v angleščini EURead), ki povezuje že obstoječe bralne dejavnosti po vsej Evropi z namenom dviga zavesti o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu. Skupni cilj kampanje je dati vsakemu državljanu možnost postati bralec in polno sodelovati v evropski družbi.

Rastem s knjigo za osnovne in srednje šole

Medresorski nacionalni projekt Rastem s knjigo za osnovne in srednje šole je namenjen spodbujanju bralne kulture sedmošolcev in dijakov prvih letnikov srednjih šol. Učenci in dijaki na obisku lokalne splošne knjižnice prejmejo v dar izbrano knjigo slovenskega avtorja ter spoznajo knjižnico kot pomemben vir znanja in prostočasnih dejavnosti, hkrati pa se seznanijo s storitvami in ponudbo knjižnice. 

#Športajmoinberimo (#ŠIB)

Cilj #ŠIB je spodbujati bralno kulturo med mladimi športnicami in športniki ter vsemi, ki jih povezujeta ljubezen do branja in navdušenje nad športom. V sedmih splošnih knjižnicah potekajo srečanja učencev in dijakov športnikov z vrhunskimi športniki – vzori, ki radi berejo in delijo osebne izkušnje, da je branje pomemben del treningov in vsakdanjega življenja. V okviru projekta pripravljajo tudi mesečna priporočila knjig, ki tematsko dopolnjujejo športne dejavnosti in mlade spodbujajo k branju skozi vse leto. 

Nacionalna mreža za razvoj pismenosti in bralne kulture

Nacionalna mreža deluje kot neformalna medresorska mreža izvajalcev, v katero so vključeni ključni resorji: Ministrstvo za vzgojo, izobraževanje in mladino, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za zdravje. Mreža spodbuja ozaveščanje o pomenu pismenosti in bralne kulture med resorji, deležniki in izvajalci ter povezuje deležnike na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Njena naloga je spodbujanje razvoja in usklajevanja programov ter dejavnosti na področju pismenosti in bralne kulture, izmenjava dobrih praks ter krepitev sodelovanja med različnimi akterji. Cilj delovanja mreže je povečati število izvajalcev programov pismenosti in bralne kulture ter zagotoviti njihovo večjo dostopnost za različne ciljne skupine v vseh regijah Slovenije. Za povezovanje deležnikov in koordinacijo aktivnosti v okviru mreže skrbi Andragoški center Slovenije (ACS).

Družinska pismenost

Podporo razvoju družinske pismenosti zagotavlja tudi portal Družinska pismenost, ki je namenjen staršem, družinam in strokovnim delavcem. Ponuja strokovne vsebine, gradiva, primere dobrih praks ter ideje za skupno branje, učenje in kakovostno preživljanje časa z otroki. Njegov namen je spodbujati razvoj bralnih, jezikovnih in drugih temeljnih pismenosti ter krepiti vlogo družine kot pomembnega okolja za učenje in razvoj otrok. Portal že vrsto let razvija Andragoški center Slovenije, od leta 2023 pa ga dopolnjuje tudi mesečni e-novičnik, ki strokovne delavce, starše in širšo javnost obvešča o novostih, vsebinah in dogodkih s področja družinske pismenosti.

Dnevi bralne pismenosti in bralne kulture

Nacionalni dan branja (5. marec) opozarja na pomen rednega in poglobljenega branja za posameznika in družbo. 

Nacionalni dan stripa (22. november) poudarja strip kot pomembno orodje za razvoj bralne in vizualne pismenosti. 

Dan evropskih avtorjev (med 11. novembrom in 12. decembrom) ReadforReal je namenjen približevanju evropske literature, zlasti sodobnih avtorjev, otrokom in mladim. 

Mednarodni dan pismenosti (8. september) poudarja pomen branja za posameznika in družbo. 

Nacionalne raziskave

Pomembno podlago za načrtovanje in spremljanje ukrepov na področju bralne pismenosti in bralne kulture predstavljajo nacionalne raziskave, ki omogočajo vpogled v stanje, trende in razvojne potrebe na tem področju:

• Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah
  Namen projekta je bil proučevanje in vrednotenje pomena ter vloge, razumevanja, razširjenosti in razvitosti ter prisotnosti bralnih navad strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter knjižnicah, ki so pomembni spodbujevalci bralnih navad za otroke, učence, dijake, študente in odrasle uporabnike izobraževanja. 
• Letna poročila in analize dosežkov nacionalnega preverjanja znanja iz matematike za 3., 6. in 9. razred z vidika razvijanja matematične pismenosti ter opisa dosežkov nacionalnega preverjanja znanja iz slovenščine za 3., 6. in 9. razred z napotki za učitelje (letna poročila): letna poročila vsebujejo ugotovitve ter predloge, kako zapolniti vrzeli v znanju na področju bralnega razumevanja in pisnega tvorjenja besedil. 
• Nevrokognitivni vidiki branja in učenja s papirja in z zaslonov: temeljni namen raziskave je primerjava vedenja kognitivnega aparata pri branju s papirja in branju z zaslona, saj večina raziskav, ki so pretežno temeljile na vprašalnikih in intervjujih, ugotavlja, da je branje z zaslonov bolj utrujajoče, zmanjšuje raven zbranosti ter vodi k slabši zapomnitvi in slabšem priklicu prebranega. 

Mednarodne raziskave

Pomemben vpogled v razvoj bralne pismenosti zagotavljajo tudi mednarodne primerjalne raziskave, ki omogočajo spremljanje dosežkov in kompetenc različnih starostnih skupin ter primerjavo rezultatov Slovenije z drugimi državami:

• Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS (angleško Progress in International Reading Literacy Study) preverja bralno pismenost učenk in učencev konec 4. razreda (povprečna starost približno 10 let). Poteka pod okriljem Mednarodne zveze za evalvacijo dosežkov v izobraževanju (IEA).
• Program mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA (angleško Programme for International Student Assessment) je mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti. Izvaja se pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Raziskava poteka v triletnih ciklih, prvi cikel je bil izveden v letu 2000.
• Mednarodna raziskava PIAAC (angleško Programme for the International Assessment of Adult Competences) je največja mednarodna raziskava o stanju in uporabi kompetenc odraslih med 16. in 65. letom. Vanjo se vključujejo države iz vsega sveta (do sedaj jih je sodelovalo 33). Poteka pod okriljem OECD. Prvi krog raziskave je potekal 2012.