Zdravje živali iz akvakulture
Bolezni akvakulture
Pravilnik o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz akvakulture ter o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in obvladovanje določenih bolezni vodnih živali določa tudi seznam bolezni, za katere se v primeru suma ali potrditve uvedejo ukrepi za zatiranje, obvladovanje in izkoreninjenje.
Na podlagi pravilnika se bolezni delijo na eksotične in ne eksotične bolezni.
Eksotične bolezni
Vrsta živali | Bolezen | Dovzetne vrste |
---|---|---|
Ribe | Epizootska hematopoetska nekroza (EHN) | šarenka/amerikanka (Oncorhynchus mykiss) in navadni ostriž (Perca fluviatilis) |
Mehkužci | okužba z Bonamia exitiosa | ostrige (Ostrea angasi in O. chilensis) |
okužba s Perkinsus marinus | ostrige (Crassostrea gigas in C. virginica) | |
okužba z Microcytos mackini | ostrige (Crassostrea gigas, C. virginica, Ostrea conchaphila in O. edulis) | |
Raki | Sindrom Taura | kozice (Penaeus setiferus, P. stylirostris in P. vannamei) |
Bolezen rumene glave | kozice (Penaeus aztecus, P. duorarum, P. japonicus, P. monodon, P. setiferus, P. stylirostris in P. vannamei) | |
Neeksotične bolezni
Vrsta živali | Bolezen | Dovzetne vrste |
---|---|---|
Ribe | Virusna hemoragična septikemija (VHS) | sled (Clupea spp.), ozimice (Coregonus sp.), ščuka (Esox lucius), vahnja (Gadus aeglefinus), pacifiška trska (G. macrocephalus), trska (Gadus morhua), lososi (Oncorhynchus spp.), šarenka/amerikanka (O. mykiss), Onos mustelus, morska postrv (Salmo trutta), veliki romb (Scophthalmus maximus), papalina (Sprattus sprattus), lipan (Thymallus thymallus) in Paralichthys olivaceus |
Infekciozna hematopoetska nekroza (IHN) | vrste lososov (Oncorhynchus keta, O. kisutch, O. masou, O. nerka, O. rhodurus in Oncorhynchus tshawytscha), šarenka/amerikanka (O. mykiss) ter atlantski losos (Salmo salar) | |
Koi herpes viroza (KHV) | navadni krap in koi krap (Cyprinus carpio) | |
Infekciozna anemija lososov (ISA) | šarenka/amerikanka (Oncorhynchus mykiss), atlantski losos (Salmo salar) in morska postrv (Salmo trutta) | |
Mehkužci | okužba z Marteilia refringens | ostrige (O. angasi, O. chilensis, O. edulis, O. puelchana) užitna klapavica (Mytilus edulis) in klapavica (M. galloprovincialis) |
okužba z Bonamia ostreae | ostrige (O. angasi, O. chilensis, O. conchaphila, O. denselammellosa, O. edulis, O. puelchana) | |
Raki | Bolezen belih pik | vsi raki deseteronožci (red Decapoda) |
Virusna hemoragična septikemija (VHS)
Virusna hemoragična septikemija je bolezen, ki prizadene predvsem šarenko v intenzivni reji. V prizadeti jati lahko pogine tudi do 80 % rib. Prvič je bila bolezen ugotovljena v ribogojnici šarenke na Danskem in od takrat povzroča veliko škode v ribogojnicah po Evropi. Po več kot desetih letih se je VHS v Sloveniji ponovno pojavila jeseni leta 2007.
Povzročitelj
Povzročitelj je virus, ki spada v družino Rhabdoviridae. Poznani so štirje podtipi virusa. Virus uniči temperatura nad 20° C. Občutljiv je na UV svetlobo in nekatera razkužila. Za izbiro ustreznega razkužila se posvetujte s strokovnim delavcem Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI). Razkužila je treba uporabljati po navodilih proizvajalca in se pri ravnanju z njimi primerno zaščititi.
Dovzetne vrste rib in prenašalci
Za VHS je dovzetna večina salmonidnih vrst rib, lipan, ščuka in mnoge druge vrste. Bolezen je bila ugotovljena tudi pri številnih morskih vrstah rib. VHS najpogosteje prizadene ribe predkonzumne velikosti težke cca. 200 g, lahko pa zbolijo tudi ostale kategorije. Virus VHS lahko prenašajo tudi vrste rib, ki so naseljene ob dovzetnih vrstah, vendar same ne zbolijo.
Pojav in potek bolezni
Bolezen nastopi pri temperaturi vode med 7° C in 14° C in poteka v treh oblikah. Čas od okužbe do pojava kliničnih znakov je 1 do 2 tedna pri višjih temperaturah in 3 do 4 tedne pri nižjih temperaturah.
Akutna oblika
Za akutno obliko bolezni je značilen visok pogin in prisotnost očitnih kliničnih znakov - potemnjena koža, izbuljene oči, krvavitve okrog oči in na korenih plavuti, blede škrge in drobne pikčaste krvavitve po škrgah, notranjih organih in mišičnini.
Subakutna oblika
Pri subakutni obliki bolezni je pogin manjši, ribe so še vedno temne, oči so izbuljene, manj pa je krvavitev okrog oči in na korenih plavuti. Pojavi se lahko značilno spiralno plavanje, ribe se vrtijo okrog svoje osi.
Živčna oblika
Pri živčni obliki bolezni je izrazito spiralno plavanje in vrtenje rib okrog svoje osi, ponavadi so ribe brez drugih kliničnih znakov.
Znaki bolezni
Značilni za bolezen so visok pogin, temna koža, izbuljene oči, krvavitve okrog oči in na korenih plavuti, bledo sive škrge, pikčaste krvavitve po notranjih organih, škrgah in mišičnini ter spiralno plavanje in vrtenje okrog svoje osi.
Širjenje okužbe
Okužba se širi s kontaktom z ribe na ribo (okužene, obolele in poginule ribe), lahko tudi preko kontaminirane vode, mrež, druge opreme in ribiškega pribora. Velike količine virusa se nahajajo v iztrebkih, urinu ter semenski in ovarialni tekočini.
Zdravljenje in nadzor
Zdravljenja ni.
Vsak povečan pogin, pojav kliničnih znakov ali karkoli, kar bi lahko kazalo na pojav VHS, je potrebno nemudoma prijaviti strokovnemu delavcu NVI, ki bo potrdil ali ovrgel sum in odvzel vzorce za laboratorijsko preiskavo ter o tem obvestil pristojni Območni urad UVHVVR. Zaradi preprečevanja širjenja bolezni bo izdal pisno navodilo, s katerim bo omejil premike, predpisal razkuževanje, itd.
V primeru, da se z diagnostičnimi preiskavami v laboratoriju bolezen potrdi, bo uradni veterinar Območnega urada UVHVVR opravil pregled ribogojnice in nosilcu dejavnosti izdal odločbo, s katero bo odredil določene ukrepe za preprečitev širjenja bolezni (omejitev premikov rib iz in v ribogojnico, prepoved gibanja nepooblaščenim osebam na območju ribogojnice, javljanje poginov, razkuževanje opreme, pribora, itd.).
Preventiva
Da bi preprečili oziroma zmanjšali tveganje za vnos bolezni in posledično širjenje vedno kupujte ribe le iz rej s preverjenim zdravstvenim statusom. Bazene, kjer gojite ribe, redno praznite, izsušujte in razkužujte. Prav tako redno razkužujte orodje, opremo in prevozna sredstva. Poginjene ribe sproti odstranjujte in jih predajte v odvoz veterinarski-higienski službi.
Povzetek
- Bolezen je obvezno prijavljiva.
- VHS prizadene predvsem šarenko v intenzivni reji.
- Dovzetne so vse salmonidne in mnoge druge vrste rib.
- Virus je najbolj patogen za ribe težke cca. 200g (predkonzum).
- Izbruh bolezni je običajno pri temperaturi vode med 7° C in 14° C.
- Znaki bolezni: visok dnevni pogin, ribe potemnijo, imajo izbuljene oči, pojavijo se krvavitve okrog oči, po škrgah, na korenih plavuti, po mišičnini in notranjih organih, značilno je spiralno plavanje, vrtenje okrog osi.
- VHS se ne zdravi.
- VHS lahko povzroči tudi do 80 % pogina.
- Ribe je treba kupovati le iz rej s preverjenim zdravstvenim statusom.
-
Zgibanka VHS
- Zgibanka VHS (pdf, 1,7 MB)
KOI hepres viroza (KHV)
KHV je nalezljiva virusna bolezen navadnega krapa (Cyprinus carpio), vključno z njegovimi okrasnimi različicami (npr. koi krap, goi krap, itd.).
Leta 1997 je bila bolezen prvič ugotovljena v Nemčiji, leta 1998 v Izraelu, danes pa je razširjena po Evropi, ZDA, Južni Afriki, na Kitajskem, Japonskem in v Indoneziji. Letošnje poletje (avgust 2008) smo jo prvič diagnosticirali tudi v Sloveniji.
Bolezen predstavlja resno nevarnost za gojene in prostoživeče dovzetne krapske vrste.
Povzročitelj
Povzročitelj je virus iz skupine herpes virusov, imenovan Herpesvirus cyprini (CyHv-3). Virus je zelo patogen in lahko povzroči tudi 100 % pogin.
Virus je občutljiv na sončno svetlobo (toplota in UV žarki) in določene kemične preparate.
Za izbiro ustreznega razkužila se posvetujte s strokovnim delavcem Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI). Razkužila je potrebno uporabljati po navodilih proizvajalca in se pri ravnanju z njimi primerno zaščititi.
Dovzetne vrste rib in prenašalci
Za KHV so dovzetne nekatere krapske vrste rib (navadni krap, koi krap, goi krap in hibridne vrste navadnega krapa). Bolezen prizadene vse starostne skupine, vendar so dovzetnejše mlajše ribe. Preživele ribe ostanejo prenašalke virusa. Virus lahko prenašajo tudi ostale vrste rib, ki so naseljene ob krapih, vendar same ne zbolijo.
Za človeka bolezen ni nevarna – ni zoonoza!
Pojav bolezni
Bolezen nastopi pri temperaturi vode med 15° C in 28° C. Najpogostejši izbruhi so pri nenadnih spremembah temperature vode – hiter dvig na 23° C. Takrat je najvišja tudi smrtnost.
Inkubacijska doba in obolevnost
Krapi zbolijo od 5 do 14 dni po okužbi z virusom, kar je odvisno od temperature vode, starosti in kondicije rib, gostote naseljenosti ter različnih stresnih dejavnikov (npr. sprememba temperature in drugih lastnosti vode, rokovanje z ribami, itd.)
Znaki in potek bolezni
Značilni znaki bolezni so neješčnost, nekontrolirano in brezciljno plavanje, zadrževanje tik pod površjem ali na dotoku vode v ribnik, vdrte oči. Na površini kože in škrg se kopiči večja količina sluzi - bele obloge, ki se luščijo; na teh mestih postane koža rib hrapava. Pojavi se zadebeljenost škrg, sčasoma se pojavijo nekrotična mesta - videz gnijočih škrg. Možne sekundarne infekcije (bakterije, plesni) še dodatno pospešijo potek bolezni.
Smrtnost je lahko od 25 do 90 %, lahko pa poginejo tudi vsi krapi v ribniku (100 % smrtnost).
Širjenje okužbe
Okužba se širi s kontaktom z ribe na ribo (okužene, obolele in poginule ribe), lahko tudi preko kontaminirane vode, mrež, druge opreme in ribiškega pribora.
Virus lahko v svojem gostitelju ostane dlje časa prikrit. Bolezen pa ponavadi izbruhne po stresu (nagla sprememba temperature vode, drugih lastnosti vode, rokovanje z ribami, ribiška tekmovanja, ribojedi ptiči, itd.).
Zdravljenje in nadzor
Zdravljenja ni. Cepljenje ni dovoljeno.
Vsak povečan pogin, pojav kliničnih znakov, ali karkoli kar bi lahko kazalo na pojav KHV, je potrebno nemudoma prijaviti strokovnemu delavcu Nacionalnega Veterinarskega Inštituta (NVI), ki bo na podlagi pregleda postavil ali ovrgel sum in odvzel vzorce za preiskavo ter o tem obvestil pristojni Območni urad UVHVVR. Zaradi preprečitve širjenja bolezni, bo izdal pisno navodilo, s katerim bo omejil premike, prepovedal ribolov, predpisal razkuževanje, itd.
V primeru, da se z diagnostičnimi preiskavami v laboratoriju bolezen potrdi, bo uradni veterinar Območnega urada UVHVVR opravil pregled ribnika in nosilcu dejavnosti izdal odločbo, s katero bo odredil določene ukrepe za preprečitev širjenja bolezni (prepoved premikov rib iz in v ribnik, prepoved ribolova, prepoved gibanja nepooblaščenim osebam na območju ribnika, javljanje poginov, razkuževanje opreme, pribora, itd.).
Preventiva
Da bi preprečili oziroma zmanjšali tveganje za vnos bolezni in posledično širjenje vedno kupujte krape le iz rej s preverjenim zdravstvenim statusom. Koi krapov se ne naseljuje skupaj z navadnimi krapi.
Priporočljivo je, da se na novo nabavljene krape pred končno naselitvijo namesti v karanteno. V ta namen se jih da v poseben ribnik, kjer naj v primernih temperaturnih pogojih ostanejo 4 tedne, k njim pa se naseli (domače) krape zanesljivo proste okužbe, ki služijo kot indikator.
Ribnike je potrebno redno prazniti, izsuševati in razkuževati. Prav tako je treba redno razkuževati orodje, opremo in prevozna sredstva ter vso opremo in pribor športnih in rekreativni ribičev pred vstopom na območje ribnika in ob odhodu z njega.
Poginjene ribe je potrebno sproti odstranjevati iz ribnika in jih predati v odvoz veterinarski-higienski službi.
Povzetek
- KHV prizadene vse različice navadnega krapa (Cyprinus carpio).
- Izbruhi KHV se pojavijo pri temperaturi med 15° C in 28° C.
- KHV lahko povzroči veliko gospodarsko škodo.
- KHV se ne zdravi.
- KHV lahko povzroči 100 % smrtnost.
- Ribe je treba kupovati le iz rej s preverjenim zdravstvenim statusom.
- Koi krape je treba strogo ločevati od navadnega krapa.
-
Zgibanka KHV
- Zgibanka KHV (pdf, 327 KB)
Zdravstveni statusi
Zdravstveni statusi ter možnosti prometa / trgovanja so predstavljeni v spodnji tabeli.
Kategorija | Zdravstveni status | Vnos živali iz | Odprema v |
---|---|---|---|
I | Uradno prost bolezni | Kategorije I | Vse kategorije |
II | Program nadzora z namenom pridobivanja statusa prost bolezni | Kategorije I | Kategoriji III in V |
III | Nepoznan status | Kategorije I, II ali III | Kategoriji III in V |
IV | Program izkoreninjenja z namenom pridobivanja statusa prost bolezni | Kategorije I | Kategorijo V |
V | Okužen | Vseh kategorij | Kategorijo V |
Postopek za pridobitev zdravstvenega statusa »prost bolezni«
Ribogojnica/kompartment/cona lahko pridobi zdravstveni status »prost bolezni« kadar:
- v ribogojnici/kompartmentu/coni ni prisotna nobena od dovzetnih vrst,
- povzročitelj ne more preživeti v ribogojnici/kompartmentu/coni, ali
- ribogojnica/kompartment/cona izpolnjuje zahteve iz Dela II Priloge V Direktive 2006/88/ES.
Nosilec dejavnosti posreduje na glavni urad Uprave vlogo za pridobitev statusa ribogojnice uradno proste bolezni. V vlogi morajo biti navedeni naslednji podatki:
- G-MID ribogojnice,
- vrste in izvor rib, dovzetnih za bolezen, za katero želi nosilec dejavnosti pridobiti zdravstveni status in ki se gojijo v ribogojnici,
- meje cone ali kompartmenta za katere želi nosilec dejavnosti pridobiti zdravstveni status,
- izvor vode,
- naravne ali umetne pregrade,
- sistem biološke varnosti v ribogojnici, coni ali kompartmentu (zaščita pred ribojedimi pticami in drugimi plenilci, razkuževalne bariere, ločevanje opreme, pribora, itd.) ter
- rezultati opravljenih kliničnih pregledov in laboratorijskih preiskav v zadnjih 4 letih.
Za ribogojnico/cono/kompartment glavni urad Uprave v sodelovanju z NVI določi dvo ali štiriletni program nadzora v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije 2015/1554/EU. Nadzor nad izvajanjem programa nadzora vrši pristojni OU Uprave. Glavni urad Uprave posreduje proglasitev programa nadzora na Evropsko komisijo, ki na Stalnem odboru za prehransko verigo in zdravje živali (SCoFCAH) seznani vse države članice. Evropska komisija in države članice imajo po zasedanju 60 dni časa, da podajo morebitne zadržke in pripombe. Če po 60 dneh glavni urad Uprave ne prejme nobene pripombe, postane proglasitev programa nadzora veljavna. Glavni urad Uprave nosilcu dejavnosti izda odločbo in program se lahko izvaja.
Po zaključku programa in negativnih rezultatih opravljenih vzorčenj, glavni urad Uprave proglasi ribogojnico/kompartment/cono za prosto določene bolezni in proglasitev posreduje na Evropsko komisijo, ki o tem na SCoFCAH seznani vse države članice. Evropska komisija in države članice imajo po zasedanju 60 dni časa, da podajo morebitne zadržke in pripombe. Če po 60 dneh glavni urad Uprave ne prejme nobene pripombe, postane proglasitev veljavna in glavni urad Uprave nosilcu dejavnosti izda odločbo, s katero prizna zdravstveni status »prost bolezni«. Proglasitve so na vpogled na spletni strani Uprave in na novi strani GOV.SI pod Proglasitve zdravstvenega statusa "prost bolezni" za VHS/IHN v ribogojnicah/kompartmentih/conah.
Sanacija ribogojnice
Če želi nosilec dejavnosti izkoreniniti neeksotično bolezen, vendar ne želi pridobiti zdravstvenega statusa »prost bolezni«, lahko na NVI posreduje vlogo za pripravo programa sanacije.
Program, ki ga odobri pristojni OU Uprave, mora zajemati vsaj naslednje ukrepe:
- odstranitev vseh rib iz okužene ribogojnice,
- čiščenje in razkuževanje,
- prekinitev proizvodnje pred ponovno naselitvijo; čas prekinitve ne sme biti krajši od 6 tednov,
- vzorčenje 30 rib dvakrat, v razmaku vsaj šestih mesecev.
Vzorce odvzame NVI. Po zaključeni ukrepih se zdravstveni status ribogojnice iz »okuženega« spremeni v »nepoznan«. Nosilec dejavnosti lahko v ribogojnico naseli le ribe, ki izvirajo iz neokužene ribogojnice.
Dodatna jamstva
Za določene bolezni, ki niso navedene v delu II Priloge 3 Pravilnika, ki ureja akvakulture, lahko država, območje ali kompartment, pod določenimi pogoji, uveljavlja dodatna jamstva.
Med te bolezni spadajo:
- spomladanska viremija krapov,
- bakterijski nefritis,
- infekciozna nekroza trebušne slinavke in
- okužba z Gyrodactylus salaris.
Če želi nosilec dejavnosti uveljavljati dodatna jamstva, mora na glavni urad Uprave posredovati vlogo za odobritev programa nadzora za določeno bolezen. Po zaključenem programu, ki ga pripravi NVI v sodelovanju z Upravo, pridobi ribogojnica zdravstveni status »prost bolezni«. Nosilec dejavnosti lahko trguje samo z ribogojnicami, ki imajo enak zdravstveni status (kategorija I).
Če sprejme ribogojnica z zdravstvenim statusom »prost bolezni«, ikre, mladice ali ribe iz ribogojnice z nižjim zdravstvenim statusom, pridobljeni status avtomatsko izgubi.
Seznam držav, območij in kompartmentov, ki so v postopku pridobivanja statusa (imajo prijavljen program nadzora ali izkoreninjenja), oziroma status že imajo, je objavljen v Sklepu Komisije 2010/221/EU.
Trgovanje in uvoz
Trgovanje
Pošiljko, namenjeno za trgovanje, mora spremljati ustrezno veterinarsko spričevalo:
- kadar je pošiljka namenjena v državo članico, cono ali kompartment z zdravstvenim statusom »prost bolezni«, ali kadar se tam izvaja program nadzora ali izkoreninjenja bolezni,
- kadar gre za dovzetne ali vektorske vrste za določene bolezni,
- kadar živali iz akvakulture zapustijo območje, kjer veljajo ukrepi zaradi nadzora bolezni.
Nosilec dejavnosti najavo za trgovanje naslovi na pristojni območni urad (OU) Uprave.
Uradni veterinar v računalniški sistem TRACES obvezno vpiše podatke o premikih živali iz akvakulture na ozemlju EU, kadar se zahteva veterinarsko spričevalo in podatke o vseh drugih premikih živih živali iz akvakulture na ozemlju EU, namenjenih za gojenje ali poribljavanje.
Kategorija | Zdravstveni status | Vnos živali iz kategorije | Veterinarsko spričevalo | Odprema v kategorijo | |
---|---|---|---|---|---|
Vnos | Odprema | ||||
I | Uradno prost | I | DA | NE- če gre za odpremo v III ali V | Vse kategorije |
DA –če gre za odpremo v I, II ali IV | |||||
II | Program nadzora | I | DA | NE | III in V |
III | Nepoznan | I, II ali III | NE | NE | III in V |
IV | Program izkoreninjenja | I | DA | DA | V |
V | Okužen | Vse kategorije | NE | DA | V |
Uvoz iz tretjih držav
Za uvoz v Republiko Slovenijo mora pošiljko vedno spremljati predpisano veterinarsko spričevalo.
Dovoljen je uvoz v Slovenijo iz tretjih držav, ki so na seznamu iz Priloge III Uredbe Komisije (EU) št. 1251/2008:
- ribe, raki in mehkužci, ki so namenjeni za nadaljnje gojenje, poribljavanje, športno-komercialne vode in odprte okrasne objekte;
- okrasne ribe, dovzetne za eksotične in neeksotične bolezni, namenjene v zaprte okrasne objekte.
- Okrasne ribe, ki niso dovzetne za eksotične in neeksotične bolezni ter okrasni mehkužci in raki, namenjeni za zaprte okrasne objekte, se lahko v Slovenijo uvozijo le iz tretjih držav, ki so članice Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE).
Obveščanje in poročanje
Obveščanje
V skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali spadajo vse bolezni rib, mehkužcev in rakov s seznama med obvezno prijavljive bolezni, za katere je treba takoj poskrbeti, da se bolezen ugotovi oziroma se sum na bolezen ovrže.
Sum na bolezen
Nosilec dejavnosti je dolžan vsak povečan pogin ali kakršnokoli odstopanje, ki kaže na možno prisotnost bolezni v ribogojnici, nemudoma javiti strokovnemu delavcu Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) ali pristojnemu OU Uprave.
Strokovni delavec NVI opravi klinični pregled in odvzame vzorce za nadaljnje preiskave, na podlagi katerih se bolezen potrdi ali izključi.
S pisnim navodilom strokovni delavec NVI nosilcu dejavnosti predpiše ukrepe za preprečitev širjenja bolezni (npr. prepoved premikov iz in v ribogojnico).
Potrditev bolezni
Če je bolezen potrjena, uradni veterinar pristojnega OU Uprave v ribogojnici izvede epizootiološko poizvedbo, s katero preveri premike rib, določi možne vire okužbe in druge lokacije, kamor bi se bolezen lahko razširila.
Uradni veterinar izda nosilcu dejavnosti odločbo, s katero proglasi ribogojnico za okuženo in:
- določi zaprto območje okrog ribogojnice, ki zajema okuženo in ogroženo območje,
- prepove poribljavanje in omeji premike rib v, iz ali znotraj zaprtega območja,
- odredi odstranjevanje poginulih rib in
- ostale potrebne ukrepe v skladu s pravilnikom, ki ureja akvakulture.
Poročanje
Glavni urad Uprave mesečno pripravi poročilo o pojavih bolezni v Sloveniji. Mesečna poročila so objavljena na spletni strani Uprave.
Glavni urad Uprave poroča o pojavih bolezni:
- pristojnim organom držav članic,
- Evropski komisiji (preko sistema ADNS) in
- Mednarodni organizaciji za zdravje živali - OIE (preko sistema WAHIS v obliki takojšnjih, polletnih in letnih poročil).