Aktualno stanje aviarne influence v Sloveniji

V Sloveniji je bila visoko patogena aviarna influenca podtipa H5N1 v sezoni 2022/2023 prvič potrjena pri labodih grbcih (latinsko Cygnus olor) oktobra lani. Gre za podtip, ki je razširjen po Evropi, tako pri prostoživečih pticah (predvsem vodnih) kot pri perutnini in pticah v ujetništvu. Do sedaj je bila poleg labodov grbcev HPAI potrjena še pri črnem labodu (latinsko Cygnus atratus), veliki uharici (latinsko Bubo bubo), sivi čaplji (latinsko Ardea cinerea), kanji (latinsko Buteo buteo), domačem vrabcu (latinsko Passer domesticus), rečnem galebu (latinsko Chroicocephalus ridibundus) in navadni čigri (latinsko Sterna hirundo).

Prvi izbruh visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 pri perutnini je bil potrjen 24. februarja 2023. Bolezen se je pojavila v prosti reji kokoši nesnic v občini Cerklje na Gorenjskem, v kateri je približno 1000 kokoši.

Informacije o pojavu AI pri perutnini

Priporočila za zmanjšanje tveganja prenosa virusa z divjih ptic na perutnino in ptice v ujetništvu

Za zmanjšanje tveganja za prenos virusa z divjih ptic na perutnino in ptice v ujetništvu upoštevajte priporočila za celotno Slovenijo, ki jih je 27. marca 2023 sprejelo Državno središče za nadzor bolezni:

• perutnino in ptice v ujetništvu gojite na prostem tako, da živali zaščitite pred stikom z divjimi pticami (na primer z mrežami ali strehami), ali jih imejte v ograjenem prostoru ter oskrbujte s krmo in vodo v zaprtih prostorih;
• na vodnih zajetjih na prostem, do katerih dostopajo vaše živali, preprečite dostop divjim vodnim pticam;
• vodo za napajanje iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, pred uporabo obdelajte s postopki, ki zagotavljajo inaktivacijo virusov aviarne influence (na primer prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor);
• nepooblaščenih oseb ne spuščajte v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevajte ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok in podobno);
• pri lovu na mlakarice ter pri odlovu in označevanju divjih vodnih ptic izvajajte biovarnostne ukrepe;
• na prireditvah, sejmih, razstavah oziroma drugih zbiranjih perutnine ali ptic v ujetništvu izvajajte biovarnostne ukrepe.

Sklep o ukinitvi nujnih ukrepov

O bolezni

Aviarno influenco (AI) povzročajo virusi influence tipa A. Virusi so razdeljeni v različne podtipe. Do sedaj je poznanih 16 podtipov H (H1 - H16) in 9 podtipov N (N1 - N9), ki so bili izolirani pri pticah in jih najdemo v različnih kombinacijah. Poleg teh podtipov so izolirali še dva nova H (H17 in H18) ter dva N podtipa (N10 in N11) pri netopirjih.

Pri pticah se lahko okužba z virusom aviarne influence pojavi v dveh oblikah, kot visoko patogena aviarna influenca (angleško Highly Pathogenic Avian Influenza - HPAI) ali kot nizko patogena aviarna influenca (angleško Low Pathogenic Avian Influenza - LPAI).

Visoko patogena aviarna influenca

Za HPAI je značilna visoka obolevnost in smrtnost (tudi do 100 %).

Nizko patogena aviarna influenca

Pri LPAI se pojavijo blagi klinični znaki in nizka smrtnost, lahko pa bolezen mine tudi neopažena.

Za okužbo z virusi AI je dovzetna vsa perutnina (kokoši, pure, race, gosi, pegatke, prepelice, jerebice in fazani), golobi, tekači (noj, emu) ter okrasne in prostoživeče ptice. Z določenimi podtipi se lahko okužijo tudi človek in drugi sesalci.

Virusi influence tipa A so bili izolirani iz več kot 100 različnih vrst ptic. V večini primerov je šlo za nizko virulentne viruse, ki povzročajo LPAI. Največkrat so bili virusi izolirani pri galebih, čigrah ali vodnih pticah (race, gosi in labodi). Te vrste ptic veljajo za rezervoar virusov AI.

Podtipi HPAI običajno povzročajo visok pogin.

Podtip H5N1 je bil leta 2006 potrjen  tudi v Sloveniji in sicer pri prostoživečih pticah.

Aviarna influenca pri perutnini

Do okužbe pri perutnini pride največkrat zaradi stika z okuženimi vodnimi pticami, drugo okuženo perutnino ali preko stika s kontaminiranimi površinami.
Prvi klinični znaki se lahko pojavijo že v nekaj urah pa do 14 dni po okužbi. Klinični znaki so zelo različni, prizadet je lahko dihalni, prebavni, reprodukcijski oziroma živčni sistem. Najbolj očiten znak je visok pogin, tudi do 100 %, ki se lahko pojavi brez predhodnih kliničnih znakov.

Klinični znaki

Najznačilnejši znaki bolezni so: ravnodušnost, zmanjšana poraba krme in vode, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje in izcedek iz nosnic ter edem podkožja. Opazen je močan padec nesnosti. Iztrebki so tekoči in zeleno ali belo obarvani. Koža na področju glave in nog je cianozna. Pojavijo se tudi živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti).

Prenos bolezni

Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Pomemben vektor pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko virus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.

Skrbniki perutnine, kmetje, drugi delavci, prevozniki in prevozna sredstva, s katerimi se prevaža perutnina ali krma z ali na gospodarstvo, so največkrat vzrok širjenja bolezni.

Biovarnostni ukrepi

Imetniki perutnine morajo biti pozorni na pojav kliničnih znakov bolezni pri perutnini ter dosledno izvajati preventivne in biovarnostne ukrepe.

Biovarnostni ukrepi so:

• preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine - nastanitev perutnine v zaprtih objektih ali v pokritih ograjenih prostorih,
• preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino,
• omejitve obiskov ljudi v prostorih, kjer je nastanjena perutnina oziroma upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok),
• uporaba opreme za enkratno uporabo ali čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino.

Biovarnostni ukrepi za lovce in ornitologe

Prostoživeče ptice lahko prenašajo virus aviarne influence, ne da bi kazale klinične znake bolezni, zato predstavljajo stiki s temi pticami visoko tveganje za prenos bolezni na perutnino.

Vsem, ki prihajajo v stik s prostoživečimi pticami (lovci, ornitologi in drugi), priporočamo dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov:

• uporaba rokavic za enkratno uporabo in razkuževanje rok pri rokovanju s pticami,
• namakanje obleke pred pranjem v razkužilu (na primer Ecocid 1 %) za najmanj 15 minut,
• čiščenje in razkuževanje obutve.

Ukrepi za zgodnje odkrivanje aviarne influence

Zelo pomembno je tudi zgodnje odkrivanje bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo škode, ki jih pojav bolezni povzroči.

Znakih, po katerih se lahko sumi na pojav aviarne influence v reji:

• zmanjšana poraba krme in vode (za več kot 5 %),
• padec nesnosti (za več kot 5 %),
• povišan pogin (za več kot trikrat od običajnega dnevnega pogina),
• kakršni koli klinični znaki (živčni znaki, respiratorna obolenja, driske) ali spremembe, ugotovljene pri raztelesbi.

Če opazite katerega od zgoraj naštetih znakov, nemudoma pokličite svojega veterinarja!