Skoči do osrednje vsebine

Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, z medsebojnimi stiki med pticami, preko njihovih izločkov in preko okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom.

O bolezni

Aviarna influenca (AI) je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzročajo virusi influence tipa A. Virusi so razdeljeni v različne podtipe. Do sedaj je poznanih 16 podtipov H (H1 - H16) in 9 podtipov N (N1 - N9), ki so bili izolirani pri pticah in jih najdemo v različnih kombinacijah. Poleg teh podtipov so izolirali še dva nova H (H17 in H18) ter dva N podtipa (N10 in N11) pri netopirjih.

Pri pticah se lahko okužba z virusom AI pojavi v dveh oblikah - kot visoko patogena aviarna influenca (HPAI) ali kot nizko patogena aviarna influenca (LPAI).

Visoko patogena aviarna influenca (HPAI)

Za HPAI je značilna visoka obolevnost in smrtnost (tudi do 100 %).

Nizko patogena aviarna influenca (LPAI)

Pri LPAI se pojavijo blagi klinični znaki in nizka smrtnost, lahko pa bolezen mine tudi neopažena.

Za okužbo z virusi AI je dovzetna vsa perutnina (kokoši, pure, race, gosi, pegatke, prepelice, jerebice in fazani), golobi, tekači (noj, emu) ter okrasne in prostoživeče ptice. Z določenimi podtipi se lahko okužijo tudi človek in drugi sesalci.

Virusi influence tipa A so bili izolirani iz več kot 100 različnih vrst ptic. V večini primerov je šlo za nizko virulentne viruse, ki povzročajo LPAI. Največkrat so bili virusi izolirani pri galebih, čigrah ali vodnih pticah (race, gosi in labodi). Te vrste ptic veljajo za rezervoar virusov AI.

Podtipi HPAI običajno povzročajo visok pogin.

Podtip H5N1 je bil leta 2006 potrjen  tudi v Sloveniji in sicer pri prostoživečih pticah.

Aviarna influenca pri perutnini

Do okužbe pri perutnini pride največkrat zaradi stika z okuženimi vodnimi pticami ali drugo okuženo perutnino, ali preko stika z kontaminiranimi površinami.

Prvi klinični znaki se lahko pojavijo že v nekaj urah pa do 14 dni po okužbi. Klinični znaki so zelo različni, prizadet je lahko dihalni, prebavni, reprodukcijski oziroma živčni sistem. Najbolj očiten znak je visok pogin, tudi do 100 %, ki se lahko pojavi brez predhodnih kliničnih znakov.

Klinični znaki

Najznačilnejši znaki bolezni so: ravnodušnost, zmanjšana poraba krme in vode, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje in izcedek iz nosnic ter edem podkožja. Opazen je močan padec nesnosti. Iztrebki so tekoči in zeleno ali belo obarvani. Koža na področju glave in nog je cianozna. Pojavijo se tudi živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti).

Prenos bolezni

Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi s, kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Pomemben vektor pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko virus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.

Skrbniki perutnine, kmetje, drugi delavci, prevozniki in prevozna sredstva, s katerimi se prevaža perutnina ali krma z ali na gospodarstvo, so največkrat vzrok širjenja bolezni.

Prijava bolezni

Aviarna influenca spada med posebno nevarne bolezni živali in je obvezno prijavljiva bolezen. Vsak sum ali pojav bolezni je treba takoj prijaviti najbližji veterinarski organizaciji ali Območnemu uradu Uprave.

Imetniki perutnine morajo biti pozorni na pojav kliničnih znakov bolezni pri perutnini ter dosledno izvajati preventivne in biovarnostne ukrepe.

Biovarnostni ukrepi

  • preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine - nastanitev perutnine v zaprtih objektih ali v pokritih ograjenih prostorih,
  • preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino,
  • omejitve obiskov ljudi v prostorih, kjer je nastanjena perutnina oziroma upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok,...),
  • uporaba opreme za enkratno uporabo ali čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino.

Aviarna influenca v Sloveniji

V Sloveniji je bila 5. 1. 2017, prvič po letu 2006, potrjena visoko patogena aviarna influenca (HPAI) pri prostoživečih pticah. Gre za podtip H5N8, ki se je množično širil po Evropi, tako pri prostoživečih pticah (predvsem vodnih) kot pri perutnini.

Zaradi pojavov in širjenja HPAI H5N8 v Evropi je UVHVVR 9. 12. 2016 sprejela zaščitne ukrepe, da bi se zmanjšalo tveganje za vnos oziroma prenos bolezni (sklep o prepovedi razstav).

Prvi primer bolezen je bil potrjen pri treh labodih grbcih (Cygnus olor), ki so poginili v času od 30. 12. 2016 do 1. 1. 2017 na ribniku pri Opekarni Pragersko.

V Sloveniji je poleg HPAI H5N8 pri prostožovečih pticah prisoten tudi virus visokopatogene aviarne influence podtipa H5N5. Nov podtip je bil prvič ugotovljen 27. 1. 2017 v vzorcih treh poginjenih labodov grbcev, najdenih vzdolž reke Krke v občini Brežice (Krška vas, Boršt in Župeča vas).

Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) je 29. 3. 2017 sprejelo spremembe in dopolnitve sklepov v zvezi s pojavi aviarne influence v Sloveniji. Na območjih Območnih uradov Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Celje, Novo mesto in Koper je prepovedano:

  • gojiti perutnino in ptice v ujetništvu na prostem;
  • uporabljati vodna zajetja na prostem;
  • perutnino in ptice v ujetništvu oskrbovati z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje ptice;
  • skladiščiti krmo, ki ni zaščitena pred stikom z divjimi pticami ali drugimi živalmi.

Dovoljena so naslednja odstopanja od prej navedenih ukrepov, pod pogojem, da se izvajajo ukrepi biološke varnosti (menjava obleke in obutve pri vstopu/izstopu iz objektov, kjer se zadržuje perutnina, namestitev razkuževalnih barier, umivanje in razkuževanje rok, omejevanje dostopa drugih ljudi in živali do perutnine, itd.):

  • gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
    • perutnina in ptice v ujetništvu so zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezni način ali, v primeru, ko to ni mogoče, se
    • perutnina in ptice v ujetništvu vsaj oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali pod zaščito, ki zadostno odvrača pristajanje divjih ptic in s tem preprečuje njihov stik s krmo ali vodo, ki sta namenjeni perutnini;
  • uporabljanje vodnih zajetij na prostem, če so potrebna za nekatere vrste perutnine zaradi dobrobiti živali in je preprečen dostop divjim vodnim pticam;
  • oskrbovanje perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, in sicer po obdelavi vode, ki zagotavlja inaktivacijo virusov aviarne influence.Prepoved razstav in drugih zbiranj ptic ter krmljenja prostoživečih vodnih ptic ostaja v veljavi na območju celotne Slovenije.

O situciji glede AI v Sloveniji so bila pripravljena dnevna poročila. 

Ukrepi za zgodnje odkrivanje aviarne influence

Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo tudi škode, ki bi jih pojav bolezni povzročil. Pri znakih, ki bi lahko kazali na pojav AI v reji, je treba biti pozoren predvsem na:

  • zmanjšano porabo krme in vode (za več kot 20 %),
  • padec nesnosti (za več kot 5 %, ki traja že več kot dva dni),
  • povišan pogin (v enem tednu za več kot 3 %),
  • kakršne koli klinične znake ali posmrtne spremembe, ki kažejo na AI.

Če opazite katerega od teh znakov, javite najbližji veterinarski organizaciji.

Priporočilo za ravnanje v primeru najdbe poginjene prostoživeče ptice

Ptice, podobno kot ostala živa bitja, poginjajo zaradi različnih vzrokov: starost, poškodbe, okužbe s patogenimi mikroorganizmi in drugih bolezni.

Med boleznimi je najbolj aktualna visokopatogena aviarna influenca (HPAI) podtipa H5N8, ki je prisotna tudi v Evropi. Virus H5N8 je nevaren za domačo perutnino in prostoživeče vodne ptice.

Če opazite osamljen primer poginjene ptice pevke (npr. sinica, ščinkavec, vrabec, kos, zelenec, golob, taščica…), pri ostalih pticah v okolici pa ne opazite sprememb v obnašanju, lahko tako ptico poberete tako, da:

  • uporabite rokavice za enkratno uporabo,
  • vrečo, v katero boste pobrali ptico, izvihate čez rokavice in tako poberete ptico, da ne pridete v direkten stik s truplom,
  • vrečo s ptico zaprete in jo skupaj z rokavico odvržete med odpadke,
  • roke si po končanem postopku dobro operete z milom.

Če najdete poginjene prostoživeče vodne ptice (npr. raca, labod, čaplja, pobrežnik, galeb….) ali ujedo (kanja, sokol, kragulj, postovka, sove..), obvestite Center za obveščanje (112) ali Veterinarsko-higiensko službo (seznam telefonskih številk).

Prav tako takoj obvestite omenjeni službi v primeru, ko naletite na več poginjenih ptic na isti lokaciji oziroma poleg poginjene ptice opazite neobičajno obnašanje pri ostalih pticah (padanje, zavijanje z glavo, težave pri gibanju, zamazano perje okrog kljuna, kloake, bruhanje, krvavitve, otekline na različnih delih telesa, kihanje, smrkanje).

Iskalnik