Aviarna influenca
Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, z medsebojnimi stiki med pticami, preko njihovih izločkov in preko okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom.
Aktualno stanje aviarne influence v Sloveniji
Po pojavu visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 februarja letos je bila v Živalskem vrtu Ljubljana bolezen ponovno potrjena, in sicer pri štorklji. Gre za podtip, ki je razširjen po Evropi, tako pri prostoživečih pticah (predvsem vodnih) kot pri perutnini in pticah v ujetništvu.
V Sloveniji je bila visoko patogena aviarna influenca podtipa H5N1 v letu 2023 potrjena pri naslednjih vrstah: labod grbec (latinsko Cygnus olor), črni labod (latinsko Cygnus atratus), velika uharica (latinsko Bubo bubo), siva čaplja (latinsko Ardea cinerea), kanja (latinsko Buteo buteo), kokoš (latinsko Gallus gallus), domači vrabec (latinsko Passer domesticus), rečni galeb (latinsko Chroicocephalus ridibundus), navadna čigra (latinsko Sterna hirundo), bela štorklja (latinsko Ciconia ciconia) in žerjav (latinsko Grus grus).
Izbruh visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 v letu 2023 pri perutnini je bil potrjen le februarja. Bolezen se je pojavila v prosti reji kokoši nesnic v občini Cerklje na Gorenjskem, v kateri je približno 1000 kokoši.
Kategorija | Vrsta | Število pozitivnih/izbruhov | Občina | Datum izvida |
Prostoživeče ptice | Labod grbec | 1 | Izola | 5. 1. 2023 |
Prostoživeče ptice | Labod grbec | 1 | Piran | 20. 1. 2023 |
Prostoživeče ptice | Labod grbec | 23 | Lendava | 1. 2. 2023 |
Ptice v ujetništvu | Črni labod | 1 | Ljubljana | 3. 2. 2023 |
Prostoživeče ptice | Velika uharica | 1 | Ig | 3. 2. 2023 |
Prostoživeče ptice | Siva čaplja | 1 | Ljubljana | 7. 2. 2023 |
Prostoživeče ptice | Labod grbec | 5 | Lendava | 21. 2. 2023 |
Prostoživeče ptice | Labod grbec | 7 | Lendava | 21. 2. 2023 |
Prostoživeče ptice | Labod grbec | 2 | Cerknica | 23. 2. 2023 |
Prostoživeče ptice | Labod grbec | 3 | Cerknica | 23. 2. 2023 |
Perutnina | Kokoši nesnice | 1 | Cerklje na Gorenjskem | 24. 2. 2023 |
Prostoživeče ptice | Labod grbec | 1 | Cerknica | 27. 2. 2023 |
Prostoživeče ptice | Labod grbec | 1 | Cerknica | 1. 3. 2023 |
Prostoživeče ptice | Domači vrabec | 1 | Cerklje na Gorenjskem | 6. 3. 2023 |
Prostoživeče ptice | Domači vrabec | 2 | Cerklje na Gorenjskem | 8. 3. 2023 |
Prostoživeče ptice | Domači vrabec | 5 | Cerklje na Gorenjskem | 10. 3. 2023 |
Prostoživeče ptice | Labod grbec | 1 | Cerknica | 10. 3. 2023 |
Prostoživeče ptice | Kanja | 1 | Ljubljana | 15. 3. 2023 |
Prostoživeče ptice | Rečni galeb | 1 | Krško | 20. 3. 2023 |
Prostoživeče ptice | Rečni galeb | 4 | Ptuj | 22. 3. 2023 |
Prostoživeče ptice | Rečni galeb | 3 | Ptuj | 15. 5. 2023 |
Prostoživeče ptice | Navadna čigra, rečni galeb | 224 | Ptuj | 18. 5. 2023 |
Prostoživeče ptice | Navadna čigra | 3 | Ptuj | 31. 5. 2023 |
Prostoživeče ptice | Navadna čigra | 1 | Medvode | 2. 6. 2023 |
Prostoživeče ptice | Navadna čigra, rečni galeb, črnoglavi galeb | 198 | Ptuj | 6. 6. 2023 |
Prostoživeče ptice | Navadna čigra | 1 | Ptuj | 28. 7. 2023 |
Prostoživeče ptice | Labod grbec | 1 | Ljubljana | 13. 9. 2023 |
Prostoživeče ptice | Labod grbec | 1 | Ljubljana | 14. 9. 2023 |
Ptice v ujetništvu | Bela štorklja | 1 | Ljubljana | 18. 9. 2023 |
Prostoživeče ptice | Žerjav | 1 | Cerknica | 21. 11. 2023 |
Priporočila za zmanjšanje tveganja prenosa virusa z divjih ptic na perutnino in ptice v ujetništvu
Za zmanjšanje tveganja za prenos virusa z divjih ptic na perutnino in ptice v ujetništvu upoštevajte priporočila za celotno Slovenijo, ki jih je 27. marca 2023 sprejelo Državno središče za nadzor bolezni:
- perutnino in ptice v ujetništvu gojite na prostem tako, da živali zaščitite pred stikom z divjimi pticami (na primer z mrežami ali strehami), ali jih imejte v ograjenem prostoru ter oskrbujte s krmo in vodo v zaprtih prostorih;
- na vodnih zajetjih na prostem, do katerih dostopajo vaše živali, preprečite dostop divjim vodnim pticam;
- vodo za napajanje iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, pred uporabo obdelajte s postopki, ki zagotavljajo inaktivacijo virusov aviarne influence (na primer prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor);
- nepooblaščenih oseb ne spuščajte v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevajte ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok in podobno);
- pri lovu na mlakarice ter pri odlovu in označevanju divjih vodnih ptic izvajajte biovarnostne ukrepe;
- na prireditvah, sejmih, razstavah oziroma drugih zbiranjih perutnine ali ptic v ujetništvu izvajajte biovarnostne ukrepe.
Zadnje novice
O bolezni
Aviarno influenco (AI) povzročajo virusi influence tipa A. Virusi so razdeljeni v različne podtipe. Do sedaj je poznanih 16 podtipov H (H1 - H16) in 9 podtipov N (N1 - N9), ki so bili izolirani pri pticah in jih najdemo v različnih kombinacijah. Poleg teh podtipov so izolirali še dva nova H (H17 in H18) ter dva N podtipa (N10 in N11) pri netopirjih.
Pri pticah se lahko okužba z virusom aviarne influence pojavi v dveh oblikah, kot visoko patogena aviarna influenca (angleško Highly Pathogenic Avian Influenza - HPAI) ali kot nizko patogena aviarna influenca (angleško Low Pathogenic Avian Influenza - LPAI).
Visoko patogena aviarna influenca
Za HPAI je značilna visoka obolevnost in smrtnost (tudi do 100 %).
Nizko patogena aviarna influenca
Pri LPAI se pojavijo blagi klinični znaki in nizka smrtnost, lahko pa bolezen mine tudi neopažena.
Za okužbo z virusi AI je dovzetna vsa perutnina (kokoši, pure, race, gosi, pegatke, prepelice, jerebice in fazani), golobi, tekači (noj, emu) ter okrasne in prostoživeče ptice. Z določenimi podtipi se lahko okužijo tudi človek in drugi sesalci.
Virusi influence tipa A so bili izolirani iz več kot 100 različnih vrst ptic. V večini primerov je šlo za nizko virulentne viruse, ki povzročajo LPAI. Največkrat so bili virusi izolirani pri galebih, čigrah ali vodnih pticah (race, gosi in labodi). Te vrste ptic veljajo za rezervoar virusov AI.
Podtipi HPAI običajno povzročajo visok pogin.
Podtip H5N1 je bil leta 2006 potrjen tudi v Sloveniji in sicer pri prostoživečih pticah.
Aviarna influenca pri perutnini
Do okužbe pri perutnini pride največkrat zaradi stika z okuženimi vodnimi pticami, drugo okuženo perutnino ali preko stika s kontaminiranimi površinami.
Prvi klinični znaki se lahko pojavijo že v nekaj urah pa do 14 dni po okužbi. Klinični znaki so zelo različni, prizadet je lahko dihalni, prebavni, reprodukcijski oziroma živčni sistem. Najbolj očiten znak je visok pogin, tudi do 100 %, ki se lahko pojavi brez predhodnih kliničnih znakov.
Klinični znaki
Najznačilnejši znaki bolezni so: ravnodušnost, zmanjšana poraba krme in vode, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje in izcedek iz nosnic ter edem podkožja. Opazen je močan padec nesnosti. Iztrebki so tekoči in zeleno ali belo obarvani. Koža na področju glave in nog je cianozna. Pojavijo se tudi živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti).
Prenos bolezni
Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Pomemben vektor pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko virus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.
Skrbniki perutnine, kmetje, drugi delavci, prevozniki in prevozna sredstva, s katerimi se prevaža perutnina ali krma z ali na gospodarstvo, so največkrat vzrok širjenja bolezni.
Biovarnostni ukrepi
Imetniki perutnine morajo biti pozorni na pojav kliničnih znakov bolezni pri perutnini ter dosledno izvajati preventivne in biovarnostne ukrepe.
Biovarnostni ukrepi so:
- preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine - nastanitev perutnine v zaprtih objektih ali v pokritih ograjenih prostorih,
- preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino,
- omejitve obiskov ljudi v prostorih, kjer je nastanjena perutnina oziroma upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok),
- uporaba opreme za enkratno uporabo ali čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino.
Biovarnostni ukrepi za lovce in ornitologe
Prostoživeče ptice lahko prenašajo virus aviarne influence, ne da bi kazale klinične znake bolezni, zato predstavljajo stiki s temi pticami visoko tveganje za prenos bolezni na perutnino.
Vsem, ki prihajajo v stik s prostoživečimi pticami (lovci, ornitologi in drugi), priporočamo dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov:
- uporaba rokavic za enkratno uporabo in razkuževanje rok pri rokovanju s pticami,
- namakanje obleke pred pranjem v razkužilu (na primer Ecocid 1 %) za najmanj 15 minut,
- čiščenje in razkuževanje obutve.
Aviarna influenca spada med posebno nevarne bolezni živali in je obvezno prijavljiva bolezen. Vsak sum ali pojav bolezni je treba takoj prijaviti najbližji veterinarski organizaciji ali Območnemu uradu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Ukrepi za zgodnje odkrivanje aviarne influence
Zelo pomembno je tudi zgodnje odkrivanje bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo škode, ki jih pojav bolezni povzroči.
Znakih, po katerih se lahko sumi na pojav aviarne influence v reji:
- zmanjšana poraba krme in vode (za več kot 5 %),
- padec nesnosti (za več kot 5 %),
- povišan pogin (za več kot trikrat od običajnega dnevnega pogina),
- kakršni koli klinični znaki (živčni znaki, respiratorna obolenja, driske) ali spremembe, ugotovljene pri raztelesbi.
Če opazite katerega od zgoraj naštetih znakov, nemudoma pokličite svojega veterinarja!
Ptice, podobno kot ostala živa bitja, poginjajo zaradi različnih vzrokov: starost, poškodbe, okužbe s patogenimi mikroorganizmi in drugih bolezni.
Med boleznimi je najbolj aktualna visokopatogena aviarna influenca (HPAI) podtipa H5N8, ki je prisotna tudi v Evropi. Virus H5N8 je nevaren za domačo perutnino in prostoživeče vodne ptice.
-
Pogin ptic pevk
Če opazite osamljen primer poginjene ptice pevke (na primer sinica, ščinkavec, vrabec, kos, zelenec, golob, taščica), pri ostalih pticah v okolici pa ne opazite sprememb v obnašanju, lahko tako ptico poberete tako, da:
- uporabite rokavice za enkratno uporabo,
- vrečo, v katero boste pobrali ptico, izvihate čez rokavice in tako poberete ptico, da ne pridete v direkten stik s truplom,
- vrečo s ptico zaprete in jo skupaj z rokavico odvržete med odpadke,
- roke si po končanem postopku dobro operete z milom.
-
Pogin vodnih ptic ali ujed
Če najdete poginjene prostoživeče vodne ptice (na primer raca, labod, čaplja, pobrežnik, galeb) ali ujedo (kanja, sokol, kragulj, postovka, sove), obvestite Center za obveščanje (112) ali Veterinarsko-higiensko službo (seznam telefonskih številk).
-
Množičen pogin ptic
V primeru, ko naletite na več poginjenih ptic na isti lokaciji oziroma poleg poginjene ptice opazite neobičajno obnašanje pri ostalih pticah (padanje, zavijanje z glavo, težave pri gibanju, zamazano perje okrog kljuna, kloake, bruhanje, krvavitve, otekline na različnih delih telesa, kihanje, smrkanje), takoj obvestite Center za obveščanje (112) ali Veterinarsko-higiensko službo (seznam telefonskih številk).
Aviarna influenca v Sloveniji
-
Pojav visoko patogene aviarne influence pri perutnini v letu 2023
Poročila- Pojav visoko patogene aviarne influence pri perutnini (docx, 1,1 MB)
Zakonodaja
- Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (Besedilo velja za EGP) (2016/429)
- Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/687 z dne 17. decembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za preprečevanje in obvladovanje nekaterih bolezni s seznama (Besedilo velja za EGP) (Besedilo velja za EGP) (2020/687)