Skoči do osrednje vsebine

Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, z medsebojnimi stiki med pticami, preko njihovih izločkov in preko okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom.

Aktualno stanje aviarne influence v Sloveniji

V Sloveniji je potrjena visoko patogena aviarna influenca podtipa H5N1 pri labodih grbcih (latinsko Cygnus olor). Gre za podtip, ki je razširjen po Evropi, tako pri prostoživečih pticah (predvsem vodnih) kot pri perutnini in pticah v ujetništvu. Bolezen je potrjena na naslednjih lokacijah:

  • štirje labodi grbci v občini Apače (21. 10. 2022);
  • štirje labodi grbci v občini Lenart (18. 11. 2022);
  • labod grbec v občini Ptuj (24. 11. 2022);
  • labod grbec v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah (28. 12. 2022);
  • dva laboda grbca v občini Piran (30. 12. 2022 in 20. 1. 2023);
  • labod grbec v občini Izola (5. 1. 2023)
  • 23 labodov grbcev v občini Lendava (1. 2. 2023).
Mapa Slovenije z izbruhom

Prikaz izbruhov AI v Sloveniji

Priporočila za zmanjšanje tveganja prenosa virusa z divjih ptic na perutnino

Za zmanjšanje tveganja prenosa virusa z divjih ptic na perutnino veljajo za celo Slovenijo priporočila, ki jih je sprejelo Državno središče za nadzor bolezni: 

  • gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem se izvaja tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezen način ali, da se v primeru, ko to ni mogoče, oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali pod zaščito, ki zadostno odvrača pristajanje divjih ptic in s tem preprečuje njihov stik s krmo ali vodo, ki sta namenjeni perutnini in pticam v ujetništvu;
  • vodna zajetja na prostem, pri tistih vrstah perutnine, kjer je to potrebno zaradi dobrobiti živali se uporabljajo tako, da je preprečen dostop divjim vodnim pticam;
  • pri oskrbi perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, se izvaja tako, da se voda obdela s postopki, ki zagotavljajo inaktivacijo virusov aviarne influence (primeri: prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor);
  • omejitev stikov nepooblaščenih oseb s perutnino in vstopa v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok in podobno);
  • omejitev dnevnega izpusta na najkrajši možni čas in upoštevanje priporočil iz prejšnjih točk za imetnike perutnine, ki pri tehnologiji reje uporabljajo izpuste za svoje živali;
  • izvajanje biovarnostnih ukrepov ob lovu na mlakarice ter pri odlovu in označevanju prostoživečih vodnih ptic;
  • izvajanje biovarnostnih ukrepov na prireditvah, sejmih oziroma razstavah perutnine in ptic v ujetništvu.

Priporočila za lovce in ornitologe

Prostoživeče ptice lahko prenašajo virus aviarne influence, ne da bi kazale klinične znake bolezni, zato predstavljajo stiki s temi pticami visoko tveganje za prenos bolezni na perutnino.

Vsem, ki prihajajo v stik s prostoživečimi pticami (lovci, ornitologi in drugi), priporočamo dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov:

  • uporaba rokavic za enkratno uporabo in razkuževanje rok pri rokovanju s pticami,
  • namakanje obleke pred pranjem v razkužilu (na primer Ecocid 1 %) za najmanj 15 minut,
  • čiščenje in razkuževanje obutve.

O bolezni

Aviarno influenco (AI) povzročajo virusi influence tipa A. Virusi so razdeljeni v različne podtipe. Do sedaj je poznanih 16 podtipov H (H1 - H16) in 9 podtipov N (N1 - N9), ki so bili izolirani pri pticah in jih najdemo v različnih kombinacijah. Poleg teh podtipov so izolirali še dva nova H (H17 in H18) ter dva N podtipa (N10 in N11) pri netopirjih.

Pri pticah se lahko okužba z virusom aviarne influence pojavi v dveh oblikah, kot visoko patogena aviarna influenca (angleško Highly Pathogenic Avian Influenza - HPAI) ali kot nizko patogena aviarna influenca (angleško Low Pathogenic Avian Influenza - LPAI).

Visoko patogena aviarna influenca

Za HPAI je značilna visoka obolevnost in smrtnost (tudi do 100 %).

Nizko patogena aviarna influenca

Pri LPAI se pojavijo blagi klinični znaki in nizka smrtnost, lahko pa bolezen mine tudi neopažena.

Za okužbo z virusi AI je dovzetna vsa perutnina (kokoši, pure, race, gosi, pegatke, prepelice, jerebice in fazani), golobi, tekači (noj, emu) ter okrasne in prostoživeče ptice. Z določenimi podtipi se lahko okužijo tudi človek in drugi sesalci.

Virusi influence tipa A so bili izolirani iz več kot 100 različnih vrst ptic. V večini primerov je šlo za nizko virulentne viruse, ki povzročajo LPAI. Največkrat so bili virusi izolirani pri galebih, čigrah ali vodnih pticah (race, gosi in labodi). Te vrste ptic veljajo za rezervoar virusov AI.

Podtipi HPAI običajno povzročajo visok pogin.

Podtip H5N1 je bil leta 2006 potrjen  tudi v Sloveniji in sicer pri prostoživečih pticah.

Aviarna influenca pri perutnini

Do okužbe pri perutnini pride največkrat zaradi stika z okuženimi vodnimi pticami, drugo okuženo perutnino ali preko stika s kontaminiranimi površinami.
Prvi klinični znaki se lahko pojavijo že v nekaj urah pa do 14 dni po okužbi. Klinični znaki so zelo različni, prizadet je lahko dihalni, prebavni, reprodukcijski oziroma živčni sistem. Najbolj očiten znak je visok pogin, tudi do 100 %, ki se lahko pojavi brez predhodnih kliničnih znakov.

Klinični znaki

Najznačilnejši znaki bolezni so: ravnodušnost, zmanjšana poraba krme in vode, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje in izcedek iz nosnic ter edem podkožja. Opazen je močan padec nesnosti. Iztrebki so tekoči in zeleno ali belo obarvani. Koža na področju glave in nog je cianozna. Pojavijo se tudi živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti).

Prenos bolezni

Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Pomemben vektor pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko virus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.

Skrbniki perutnine, kmetje, drugi delavci, prevozniki in prevozna sredstva, s katerimi se prevaža perutnina ali krma z ali na gospodarstvo, so največkrat vzrok širjenja bolezni.

Biovarnostni ukrepi

Imetniki perutnine morajo biti pozorni na pojav kliničnih znakov bolezni pri perutnini ter dosledno izvajati preventivne in biovarnostne ukrepe.

Biovarnostni ukrepi so:

  • preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine - nastanitev perutnine v zaprtih objektih ali v pokritih ograjenih prostorih,
  • preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino,
  • omejitve obiskov ljudi v prostorih, kjer je nastanjena perutnina oziroma upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok),
  • uporaba opreme za enkratno uporabo ali čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino.

Ukrepi za zgodnje odkrivanje aviarne influence

Zelo pomembno je tudi zgodnje odkrivanje bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo škode, ki jih pojav bolezni povzroči.

Znakih, po katerih se lahko sumi na pojav aviarne influence v reji:

  • zmanjšana poraba krme in vode (za več kot 5 %),
  • padec nesnosti (za več kot 5 %),
  • povišan pogin (za več kot trikrat od običajnega dnevnega pogina),
  • kakršni koli klinični znaki (živčni znaki, respiratorna obolenja, driske) ali posmrtne spremembe.

Če opazite katerega od zgoraj naštetih znakov, nemudoma pokličite svojega veterinarja!