GOV.SI

Bolezen modrikastega jezika (BTV) je bolezen živali, za katero so dovzetni domači in divji prežvekovalci. Konji in prašiči so nedovzetni.
Značilne za bolezen so spremembe na ustni in nosni sluznici ter roževini parkljev. Bolezen povzroča virus, ki ga širijo nekatere vrste krvosesnih mušic (Culicoides). Človek ni dovzeten za bolezen modrikastega jezika.

O bolezni

Bolezen modrikastega jezika je bolezen živali, za katero so dovzetni domači in divji prežvekovalci. Konji in prašiči so nedovzetni. Čeprav bolezen najbolj prizadene ovce, je govedo glavni rezervoar virusa med sesalci, in je zelo pomembno za epidemiologijo bolezni.

Značilne za bolezen so spremembe na ustni in nosni sluznici ter roževini parkljev. Bolezen povzroča virus, ki ga širijo nekatere vrste krvosesnih mušic (Culicoides). Človek ni dovzeten za bolezen modrikastega jezika.

Povzročitelj bolezni

Bolezen modrikastega jezika povzroča virus iz rodu orbivirusov iz družine reovirusov. Doslej je bilo s pomočjo testov serumske nevtralizacije identificiranih 24 različnih serotipov virusa bolezni modrikastega jezika.

Virus se ne prenaša iz živali na žival s kontaktom ali izločki, temveč ga prenašajo krvosesne mušice iz rodu Culicoides.

Verjetnosti mehanskega prenosa virusa med posameznimi čredami živali ter znotraj same črede zaradi slabe higienske prakse (naprimer zaradi uporabe kontaminirane kirurške opreme ali okuženih votlih injekcijskih igel) ni mogoče izključiti.

Kadar krvosesna mušica zagrize v okuženo žival, se virus prenese na krvosesno mušico skupaj z vsesano krvjo in se namnožuje v mušici. Replikacijski ciklus virusa v vektorski mušici ter v prežvekovalskem gostitelju povečujeta količino virusa BT, ki je na voljo za širitev na nove naključne in neokužene gostitelje ter vektorje.

Največja populacija vektorja, mušic Culicoides, se pojavlja pozno poleti in jeseni, zato je v tem obdobju BT najbolj prisotna.

Zgodovina in širjenje bolezni

Bolezen modrikastega jezika je bila prvič opisana v Južni Afriki, doslej pa so jo prepoznali že v večini tropskih in subtropskih držav (za podrobnosti o bolezni modrikastega jezika glej spletišče OIE).

Po letu 1999 se je bolezen razširila tudi v Grčiji, Italiji, na Korziki (Francija) in Balearskih otokih (Španija). Posamezni primeri so bili ugotovljeni tudi v drugih državah, npr. v Bolgariji, na Hrvaškem, v Makedoniji, na Kosovem, v Srbiji in Črni Gori.

V teh primerih je bil povzročitelj BTV serotipov 2, 4, 9 in 16. Ti primeri so bili zabeleženi mnogo bolj severno in zahodno od običajne razširjenosti bolezni.

Konec poletja 2006 je bil BT serotipa 8 (BTV 8) prvič ugotovljen na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu, Nemčiji in delih severovzhodne Francije. V letu 2007 se je BTV 8 močno razširil po severni in zahodni Evropi. Prizadete države so se soočale s povečano smrtnostjo živali ter izgubo proizvodnje, kar je povzročilo hudo gospodarsko krizo v kmetijstvu. V letu 2008 so prizadete države uvedle programe cepljenja proti bolezni. Postopno se je bolezen umirjala, tako da so bila vsa območja z omejitvami zaradi BTV 8 v nadaljnih letih ukinjena.

V južnih delih Evrope pa ostajajo v veljavi območja z omejitvami, predvsem zaradi pojavov BTV 1, 4, 9, 16.

V letu 2014 se je iz jugovzhodne Evrope pričel širiti BTV 4, ki je bil novembra 2015 prvič potrjen tudi pri nas.

Prijava bolezni

Bolezen modrikastega jezika spada med posebno nevarne bolezni živali in je obvezno prijavljiva bolezen. Vsak sum ali pojav bolezni je treba takoj prijaviti najbližji veterinarski organizaciji ali Območnemu uradu Uprave.

Rejci živali morajo biti pozorni na pojav kliničnih znakov bolezni pri ovcah in govedu ter dosledno izvajati ukrepe biološke varnosti.

Bolezen modrikastega jezika v Sloveniji

Prvi primer BTV v Sloveniji je bil ugotovljen 18. novembra 2015. Ker je šlo za prvi primer pri nas, so bili vzorci poslani v potrditev in določitev serotipa v referenčnem laboratoriju EU za BTV v Pirbrightu, Velika Britanija. Bolezen je bila potrjena 25. novembra 2015. Povzročitelj bolezni je BTV virus, serotip 4.

BTV se je pojavil na gospodarstvu z govedom na severovzhodu Slovenije v občini Kuzma.

V letu 2016 pa je bil 25. avgusta postavljen prvi klinični sum bolezni modrikastega jezika pri ovcah, ki je bil 26. avgusta 2016 tudi potrjen. BTV 4 se je pojavil na območju občine Ilirska Bistrica. Do konca novembra je bilo ugotovljenih še 26 primerov BTV 4. V vseh primerih so bili izraženi klinični znaki bolezni. Skupno je bilo v letošnjem letu (do konca novembra) prijavljenih 13 izbruhov BTV 4 pri govedu in 14 izbruhov BTV 4 pri ovcah.

Pojavi BTV v Sloveniji

Pojavi BTV v Sloveniji – Avtor UVHVVR 2016

Območje z omejitvami

Zaradi pojava BTV 4 je celotno ozemlje Republike Slovenije določeno kot območje z omejitvami na katerem se izvajajo določeni ukrepi.

Ukrepi na območju z omejitvami v obdobju aktivnosti vektorjev

Pogoji za premike živali znotraj istega območja z omejitvami

Premiki vseh kategorij dovzetnih živali znotraj istega območja z omejitvami, kjer kroži isti serotip virusa, so določeni s 7. členom Uredbe 1266/2007. Dovoljeni so, če na dan premika živali ne kažejo kliničnih znakov bolezni.

Pogoji za premike živali z območja z omejitvami v Republiki Sloveniji v druge države članice ali dele držav članic, kjer ni isto območje z omejitvami kot v Sloveniji (drug serotip ali bolezen ni prisotna) v obdobju aktivnosti vektorjev.

Premiki živali za proizvodnjo in pleme

Pogoji za premike dovzetnih živali za proizvodnjo in pleme so urejeni v 1. odstavku 8. člena Uredbe (ES) št. 1266/2007. Premiki so mogoči, če so izpolnjeni pogoji iz Priloge III Uredbe 1266/2007:

  • živali so zaščitene pred napadi vektorjev in
  • so bile živali 60 dni pred odpremo v "vector - proof" obratu, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge II Uredbe (ES) št. 1266/2007 ali
  • so bile živali cepljene:
    • vsaj 60 dni pred odpremo ali
    • so bile živali cepljene vsaj pred časom, ki po navodilih proizvajalca zagotavlja nastanek imunosti in so bili na živalih opravljeni predpisani testi ali
    • so bile živali ponovno cepljene ali
  • so živali naravno imune, kar se dokazuje s predpisanimi testi.

Na podlagi točke b. prvega odstavka 8. člena Uredbe (EK) št. 1266/2007 je Slovenija podpisala sporazum z Avstrijo, na podlagi katerega:

  • se obdobje, po katerem se lahko cepljene živali premaknejo z območja z omejitvami zaradi BTV 4 na prosto območje v Avstriji, skrajša iz 60 dni na 10 dni. Preiskave niso potrebne.
  • se lahko živali, mlajše od 90 dni premaknejo z območja z omejitvami zaradi BTV 4 na prosto območje v Avstriji, če izvirajo od mater, cepljenih proti BTV 4.

Premiki živali za takojšen zakol 

 Pogoji za premike dovzetnih živali za takojšen zakol so urejeni v 4. in 5. odstavku 8. člena Uredbe (ES) 1266/2007:

  • premiki dovzetnih živali z območja z omejitvami za takojšen zakol se dovolijo, če na gospodarstvu izvora v 30 dneh pred odpremo živali v zakol ni bilo potrjenih primerov BT;
  • pod veterinarskim nadzorom so vsa kmetijska gospodarstva, ki so registrirana in imajo določenega koncesionarja za zagotavljanje najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali v skladu s 45. členom zakona, ki ureja veterinarstvo;
  • živali se prevažajo pod veterinarskim nadzorom v namembno klavnico, kjer morajo biti zaklane v roku 24 ur od prispetja; živali morajo biti poslane neposredno v namembno klavnico, razen v primeru, da zaradi dobrobiti pri prevozu počivajo znotraj istega območja z omejitvami;
  • trgovec (imetnik) mora pošiljko najaviti na pristojni OU UVHVVR vsaj dva delovna dneva pred nameravano odpremo, da lahko uradni veterinar vsaj 48 ur pred natovarjanjem živali prijavi pošiljko pristojnemu organu namembnega kraja v sistemu TRACES;
  • seznam klavnic v drugih državah članicah, določenih za zakol živali v skladu s 5. odstavkom 8. člena Uredbe 1266/2007, pridobi UVHVVR in ga objavi na spletni strani UVHVVR.
  • Enako velja za premike iz drugih držav članic ali njihovih delov, kjer ni isto območje z omejitvami kot v Sloveniji (BTV 4), v Slovenijo.
  • Če gre za premik živali z okuženega na ogroženo območje znotraj istega območja z omejitvami, morajo živali, ki se premikajo, izpolnjevati zahteve iz Priloge III Uredbe (ES) 1266/2007, razen če gre za živali za takojšen zakol. 

Promet s semenom, jajčnimi celicami in zarodki

Promet s semenom, jajčnimi celicami in zarodki, ki izvirajo od dovzetnih živali z območja z omejitvami, je možen le, če je seme odvzeto živalim darovalkam vsaj 60 dni pred vzpostavitvijo območja z omejitvami ali če so na živalih opravljene predpisane preiskave.

Dodatni pogoji v zvezi s tranzitom živali

Vsak premik dovzetnih živali z območja z omejitvami se v skladu z 9. členom Uredbe 1266/2007 lahko opravi le z očiščenim in dezinficiranim prevoznim sredstvom, ki ga mora na kraju natovarjanja dodatno tretirati z odobrenim insekticidom/repelentom pooblaščena organizacija za izvajanje DDD.

Ukrepi na območju z omejitvami ostanejo v veljavi vsaj dve leti po zadnjem ugotovljenem primeru BTV.

Ukrepi na območju z omejitvami v obdobju brez aktivnosti vektorja

Obdobje brez aktivnosti vektorjev se je v sezoni 2018/2019 začelo 17. 12. 2018 in se zaključilo 19. 4. 2019.

Obdobja brez aktivnosti vektorjev v drugih državah članicah so objavljena v angleškem jeziku na spletni strani Komisije.

Premiki živali znotraj istega območja z omejitvami

Premiki živali znotraj istega območja z omejitvami potekajo enako kot do sedaj – na podlagi odsotnosti kliničnih znakov pri živalih na dan premika.

Pogoji za premike živali z območja z omejitvami v Republiki Sloveniji v druge države članice ali dele držav članic, kjer ni isto območje z omejitvami kot v Sloveniji (drug serotip ali bolezen ni prisotna)

Premiki živali za proizvodnjo in pleme

Živali se lahko premaknejo na prosto območje v drugi državi članici ali na območje, kjer kroži drugi serotip virusa, če:

  • izpolnjujejo pogoje iz točke 3 ali 4 ali 1 Priloge III dela A Uredbe (ES) št. 1266/2007) (preiskave pred premiki):
    • negativni rezultati viroloških preiskav (preiskava na povzročitelja) opravljenih na vzorcih krvi, odvzetih po 30. decembru 2018 (preteklo vsaj 14 dni po vzpostavitvi obdobja);
    • negativni rezultati seroloških preiskav opravljenih na vzorcih krvi, odvzetih po 13. januarju 2019 (preteče vsaj 28 dni po vzpostavitvi obdobja);
    • po 14. februarju 2019 (preteče vsaj 60 dni po vzpostavitvi obdobja) – brez preiskave.

ali

  • izpolnjujejo pogoje iz točke 5 Priloge III dela A Uredbe (ES) št. 1266/2007):
    • so bile živali cepljene vsaj 60 dni pred odpremo ali
    • so bile živali cepljene vsaj pred časom, ki po navodilih proizvajalca zagotavlja nastanek imunosti in so bili na živalih opravljeni predpisani testi ali
    • so bile živali ponovno cepljene ali
    • so bile v obdobju brez aktivnosti vektorja vsaj 60 dni pred cepljenjem in je po cepljenju pretekel vsaj čas, ki po navodilih proizvajalca zagotavlja nastanek imunosti.

Ne glede na določbe točke zgoraj so na podlagi sporazuma, podpisanega med Republiko Slovenijo in Avstrijo, dovoljeni premiki dovzetnih živali z območja z omejitvami v Republiki Sloveniji na prosta območja v Avstriji pod naslednjimi pogoji:

  • obdobje, po katerem se lahko cepljene živali premaknejo z območja z omejitvami zaradi BTV 4 na prosto območje v Avstriji, se skrajša iz 60 dni na 10 dni. Preiskave niso potrebne;
  • živali, mlajše od 90 dni se lahko premaknejo z območja z omejitvami zaradi BTV 4 na prosto območje v Avstriji, če izvirajo od mater, cepljenih proti BTV 4.

 Cepljenje mora biti opravljeno v skladu z navodili proizvajalca ter v skladu s predpisi (cepljenje proti BT).

ali

  • izpolnjujejo pogoje iz točk 6 in 7 Priloge III dela A Uredbe (ES) št. 1266/2007 (naravno imune živali – živali, ki so prebolele bolezen) kar se dokazuje s predpisanimi testi.

Premiki živali za zakol

Premiki dovzetnih živali z območja z omejitvami za takojšen zakol se dovolijo:

  • če na gospodarstvu izvora v 30 dneh pred odpremo živali v zakol ni bilo potrjenih primerov BTV;
  • pošiljke živali gredo neposredno v klavnico.

Premiki živali za izvoz (če živali za izvoz potujejo iz Republike Slovneije preko druge države članice v izvoz)

Živali gredo lahko z območja z omejitvami pod pogoji iz 5a. točke 8. člena Uredbe (ES) št. 1266/2007:

  • če na gospodarstvu izvora v 30 dneh pred odpremo živali v zakol ni bilo potrjenih primerov BTV;
  • pošiljke živali gredo neposredno do izstopne točke, razen če je po Uredbi (ES) št. 1/2005 zahtevan počitek živali, ki poteka na kontrolni točki znotraj istega območja z omejitvami.

Tretiranje prevoznih sredstev

V skladu z določili točke b. drugega odstavka 9. člena Uredbe (ES) št. 1266/2007 v času brez aktivnosti vektorjev tretiranje prevoznih sredstev z insekticidi/repelenti ni potrebno.

Tretiranje živali

V skladu s Prilogo III Uredbe (ES) št. 1266/2007 v obdobju brez aktivnosti vektorja ni potrebno tretirati živali. V skladu s tolmačenjem Komisije ni nikjer izrecno zahtevano, da se za zaščito živali pred napadi vektorjev uporabljajo insekticidi/repelenti. Če so živali v času celotnega trajanja transporta v obdobju brez aktivnosti vektorjev in kjer se bolezen trenutno ne pojavlja, je to ekvivalentno zaščiti živali pred napadi vektorjev. To velja, dokler prevoz poteka izključno preko območij, za katera je določeno obdobje brez aktivnosti vektorjev.

Cepljenje proti bolezni modrikastega jezika

Program cepljenja proti bolezni modrikastega jezika (BTV 4)

Cepljenje

Ko je enkrat bolezen prisotna na območju države, je najučinkovitejši oziroma edini ukrep za izkoreninjenje bolezni zaščitno cepljenje.

Cepljenje ne vpliva neposredno na trajanje oziroma podaljšanje ukrepov zaradi BTV.

V skladu z drugim odstavkom 6. člena Uredbe (EK) št. 1266/2007 lahko država ukine vse ukrepe oziroma omejitve zaradi BTV, če dve leti po začetku izvajanja programa spremljanja in nadzora bolezni modrikastega jezika v skladu s 3. točko Priloge I Uredbe (EK) št. 1266/2007, vključno z dvema celotnima sezonama aktivnosti vektorja, na območju ni več kroženja virusa.

Na podlagi znanstvenega mnenja EFSA, je za učinkovito izkoreninjenje BTV potrebno vsaj petletno zaporedno cepljenje vsaj 95 % populacije goveda in ovc.

Učinkovitost cepljenja se preverja s sistemom nadzora, ki zagotavlja ugotavljanje BTV prevalence ob zelo nizki pojavnosti - 1% prevalenci ali nižje.

Izvedba cepljenja v 2019

Za učinkovito zaščito mora biti vse govedo in drobnica cepljena v času, ki zagotavlja nastanek imunosti pred začetkom sezone aktivnosti vektorja.

Upoštevati je treba tudi izbiro cepiva, saj je število odmerkov, potrebnih za aktivno zaščito, drugačno pri posameznih vrstah dovzetnih živali.

Pri cepivu oziroma vrstah živali, kjer sta potrebna dva odmerka za nastanek aktivne zaščite, je treba upoštevati, da se odmerka aplicirata v razmiku 21 – 28 dni, aktivna zaščita pa nastane 21 dni po aplikaciji drugega odmerka (vsaj 42 dni po prvem odmerku).

Živali, ki so bile v letu 2018 že cepljene, prejmejo en odmerek cepiva. Novorojene živali in živali, ki so prišle iz trgovanja in še niso bile cepljene proti BTV, pa 2 odmerka cepiva.

V letu 2018 se je sezona brez aktivnosti vektorja končala 26. aprila 2018.

Za leto 2019 tako predvidevamo, da se bo sezona brez aktivnosti vektorja končala v drugi polovici aprila, odvisno od vremenskih oziroma temperaturnih razmer.

Zaradi obsega del (cepljenje celotne populacije goveda in drobnice), in na podlagi izkušenj iz preteklih let (preobremenjenost veterinarjev, zastoj v izvajanju drugih predpisanih del, in drugo), je treba s cepljenjem začeti čimprej, da bi se lahko cepljenje izvedlo v predpisanih rokih in s tem preprečilo pojav oziroma širjenje BTV.

Roki za izvedbo cepljenja v 2019
BTVPUR (Merial)
1. odmerek 2. odmerek
Govedo Najpozneje 15. 4. 2019 Najpozneje 13. 5. 2019
Ovce Najpozneje 15. 4. 2019 -

Cepiva

V Sloveniji je za zaščito pred BTV registrirano cepivo BTVpur suspenzija za injiciranje za ovce in govedo, proizvajalca MERIAL, 29 avenue Tony Garnier, 69007 Lyon, Francija. Zastopnik za cepivo v Sloveniji je Vetpromet d.o.o., Cesta na Brdo 100, 1000 Ljubljana.

Registrirano v EU je tudi BTV multistrain cepivo, ki omogoča različno kombinacijo serotipov v končnem cepivu, glede na epizootiološko situacijo (Serotipi 1, 4 in 8)

Glede na trenutno epizootiološko situacijo se uporabi le monovalentno BTV 4 cepivo. Območja ostalih serotipov so »oddaljena«; trgovanje z dovzetnimi živalmi poteka večinoma znotraj istega območja z omejitvami.

Določitev območja in trajanja cepljenja

Zaščitno cepljenje se izvaja vsaj tri zaporedna leta na območju celotne Slovenije. V skladu z znanstvenim mnenjem EFSA, je priporočljivo cepiti celotno populacijo dovzetnih živali (govedo, drobnica) vsaj 5 zaporednih let.

Vrsta in starost živali, ki bodo cepljene

Cepiti je treba vse govedo in drobnico.
Ovce se cepi v starosti več kot 1 mesec. Če živali izvirajo od cepljenih živali, se cepljenje izvede v starosti vsaj 2,5 meseca.
Govedo se cepi v starosti več kot 1 mesec. Če živali izvirajo od cepljenih živali, se cepljenje izvede v starosti vsaj 2,5 meseca.
Koze se v skladu s priporočili proizvajalca se za cepljenje koz uporablja shema kot pri govedu.

Izjeme od zahtev za cepljenje bodo podrobnejše opredeljene v Obveznem navodilu za izvedbo cepljenja (predvidoma živali, ki bodo v določenem obdobju odpremljene v zakol, in drugo).

Povzetek navodila za uporabo cepiva BTVPUR (Merial)
Cepivo BTVPUR (Merial)
Ciljne vrste Govedo, ovce
Št. odmerkov: govedo 2 (1- revakcinacija)
ovce 1
Odmerek 1 ml v podkožje
Starost cepljenja: govedo 1 mesec
ovce 1 mesec
imune živali 2, 5 meseca
Nastop imunosti: govedo 21 dni
ovce 21 dni
Trajanje imunosti: govedo 1 leto
ovce 1 leto
Karenca Nič dni
Kontraindikacije Jih ni

Postopek cepljenja

Cepljenje opravi veterinar veterinarske organizacije s koncesijo. Cepljenje se najprej opravi pri živalih na območjih, ki so najbližje pojavu bolezni. Pred izvedbo cepljenja morajo biti živali individualno označene na način, določen v predpisih, ki urejajo identifikacijo in registracijo živali.

Cepljenje mora biti v skladu s predpisom, ki ureja informacijski sistem za spremljanje, nadzor in poročanje o določenih boleznih živali (EPI), vneseno v EPI.

Cepljenje se izvede v vseh rejah, ki bodo v EPI v predizboru - namen Odredba GOVEDO cepljenje BT - 2019 / 1. odmerek oziroma Odredba DROBNICA cepljenje BT - 2019 / 1. odmerek.

Za reje, kjer je potreben še drugi odmerek (govedo, koze) Odredba GOVEDO cepljenje BT - 2019 / 2. odmerek oziroma Odredba DROBNICA cepljenje BT - 2019 / 2. odmerek.

Tehnične podrobnosti so določene v uporabniških navodilih EPI, ki so objavljeni na spletni strani EPI.

Identifikacija in registracija živali

Vse živali morajo biti pred opravljenim cepljenjem označene na predpisan način. Če živali ob cepljenju niso označene, jih je treba najprej označiti in registrirati, šele potem se lahko pri teh živalih opravi cepljenje.

Pri drobnici se cepljenje opravi le pri individualno označenih živalih.

Za zagotavljanje sledljivosti cepljenih živali se podatki o izvedenih cepljenjih vnesejo v dosje živali in gospodarstva (govedo) in v dosje gospodarstva (drobnica).

Pogoji za premike živali z območja cepljenja ter cepljenih živali

Premiki cepljenih živali znotraj območja z omejitvami in na prosta območja oziroma na območja, kjer kroži drug serotip virusa, se izvajajo v skladu z Uredbo (EK) št. 1266/2007 – 7. in 8. člen, Priloga III.

Ne glede na obdobje aktivnosti vektorjev, se lahko trgovanje s cepljenimi živalmi izvaja ne glede na kategorijo živali (zakol, pleme, proizvodnja).

Preiskave pred premiki niso potrebne.

Na podlagi točke b. prvega odstavka 8. člena Uredbe (EK) št. 1266/20071 je Slovenija podpisala sporazum z Avstrijo, na podlagi katerega:

  • se obdobje, po katerem se lahko cepljene živali premaknejo z območja z omejitvami zaradi BTV 4 na prosto območje v Avstriji, skrajša iz 60 dni na 10 dni. Preiskave niso potrebne;
  • se lahko živali, mlajše od 90 dni premaknejo z območja z omejitvami zaradi BTV 4 na prosto območje v Avstriji, če izvirajo od mater, cepljenih proti BTV 4.

Posebnosti

Za izvajanje programa spremljanja BTV v skladu s tretjo točko Priloge I Uredbe (EK) št. 1266/20071 se v rejah, kjer so določene kontrolne živali (sentineli).

Kontrolnih živali ne cepi. Kontrolnih živali se ne premika in ostanejo necepljene do konca sezone aktivnosti vektorjev.

Za zagotavljanje kontrolnih živali rejci podpišejo dogovor z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

V dogovoru so določeni pogoji za zagotavljanje kontrolnih živali. Na podlagi dogovora so imetniki kontrolnih živali (če so izpolnjeni pogoji iz dogovora), upravičeni do pavšalnega zneska za vsako kontrolno živali v višini, ki je določena v dogovoru.

Podrobnejša navodila za izvajanje programa spremljanja BTV s kontrolnimi živalmi so navedena v Obveznem navodilu za izvajanje Odredbe 2019.

Stroškovnik in financiranje

Cepljenja proti BTV v rokih, ki so določeni v programu, se financira iz proračuna Republike Slovenije – na podlagi ukrepov iz Odredbe 2019.

Cepljenja izven predlagane sheme in rokov tekom leta so strošek imetnika živali.

Če veterinarska organizacija cepljenja (dveh ali enega odmerka, odvisno od predhodnega statusa cepljenja živali) ne izvede v skladu s tem programom in navodili proizvajalca, mora cepljenje ponoviti na lastne stroške.

Koristni nasveti

  • Zgibanka o bolezni modrikastega jezika

    Brošure, publikacije | Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
  • Uredba Komisije (ES) št. 1266/2007 z dne 26. oktobra 2007 o pravilih za izvajanje Direktive Sveta 2000/75/ES v zvezi z nadzorom, spremljanjem in omejitvami premikov nekaterih živali, ki so dovzetne za bolezen modrikastega jezika (UL L 283, 27.10.2007, str. 37)
  • Smernice EU – Obrat, zaščiten pred vektorji (Guidance Document to assist Member States or the implementation of the criteria for "Vector Protected Establishments" for bluetongue laid down in Annex II of Commission Regulation (EC) No 1266/2007 as amended by Commission Regulation (EC) No 456/2012 of 30 May 2012)