Skoči do osrednje vsebine

Bovina virusna diareja

Bovina virusna diareja (BVD) je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih parkljarjev. Povzroča ekonomske izgube predvsem zaradi zmanjšanega prirasta mesa, zmanjšane mlečnosti, motenj v reprodukciji, pa tudi poginov.

O bolezni

BVD je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se pojavlja pri domačih in divjih parkljarjih in rejcu povzroča predvsem ekonomske izgube zaradi zmanjšanja prirasta mesa in količine mleka, motenj pri razmnoževanju goveda in pogina živali.

Prizadeto je  predvsem mlado govedo, značilna je povišana telesna temperatura, akutno vnetje in razjede na sluznici prebavil, rinitis in trajna ali občasna driska, včasih tudi  šepanje.

Klinični znaki

Bolezen se pojavlja v več oblikah. Inkubacijska doba je 1 do 4 tedne.

Subklinična oblika

V čredah, kjer ni klinično zaznavne bolezni. Ugotovljena so protiteles pri preiskavi krvi.

Subakutna oblika

Pojavi se povišana telesna temperatura, okoli 40°C. Dihanje je pospešeno. Pojavijo se kratkotrajne spremembe na ustni sluznici, kot so hiperemija, razjede. Opazimo nosni izcedek, solzenje, kašelj in kratkotrajno drisko. Najpogosteje pri mladem govedu.

Akutna oblika

Pojavi se največ pri 5% živali. Telesna temperatura je okoli 41˙C, zaznavna tahipneja, depresija, neješčnost, izrazita levkopenija. Opazimo hiperemijo sluznice nosu in serozen nosni izcedek.

Pri hudih infekcijah je smrček pokrit z debelo plastjo lepljivega izcedka. Ta se spremeni v kraste, pod katerimi so erozije, prisotna je vlecljiva sluz. Zaznaven je keratokonjunktivitis, včasih tudi keratitis. V nekaterih čredah je kot glavni klinični znak šepavost. Med povišano telesno temperaturo so iztrebki izoblikovani, imajo primesi sluzi in krvi. Po nekaj dneh se pojavi driska, ki zelo smrti in vsebuje mehurčke plina. V iztrebkih je zelo dosti sluzi. Pri podaljšani bolezni se koža vratu, pleča, kolen, perineum nabira v gube. Zelo pade mlečnost, živali so mršave in hujšajo.

Kronična oblika

Nastane iz akutne. Živali postopno hirajo, pojavijo se hiperkeratolitične spremembe in občasne driske. Zelo pogoste so sekundarne infekcije razjed na sluznici, ki se kažejo kot sirasto gnojne smrdljive obloge. Traja lahko 6 mesecev in več, smrtnost je zelo visoka.

Prenos bolezni

Okužene živali izločajo virus BVD z nosnim izcedkom, izdihanim zrakom, slino, urinom, blatom, semenom in z izcedki iz maternice. Živali se najpogosteje okužijo ob neposrednem stiku z okuženo živaljo( nakup, skupna paša, razstava), lahko pa tudi z izdihanim zrakom, okuženo hrano in semenom. Virus pa lahko s črede na čredo posredno z okuženo opremo in oblačili prenašajo tudi ljudje (obiskovalci, mešetarji, pomoč pri porodu, veterinarji).

Potrditev bolezni

Bolezen se potrdi na podlagi kliničnih znakov in laboratorijskih preiskav krvi in organov (pri poginulih živalih).

Zdravljenje

Zdravimo simptomatsko z adstringensi, antibiotiki.

Ekonomski pomen

Bovina virusna driska (BVD) je v svetu obravnavana kot bolezen, ki povzroča velike ekonomske škode. Poleg vidnih škod, kot so abortusi, nevitalna teleta in driske, povzroča tudi prikrite škode, ki so posledica večjega števila pregonitev, zgodnjega odmiranja zarodkov, zmanjšane odpornosti živali in s tem povezanih infekcijskih bolezni npr. mastitis, zmanjšano mlečnost, slabši prirast, predčasne izločitve živali ter rojstvo trajnih izločevalcev virusa.

Preprečevanje bolezni

Ločimo bolne živali od ostalih, dezinfekcija hleva in transportnih sredstev, vakcinacija v starosti od 6 mesecev do 2 leti z oslabljenim virusom, omejitev gibanja goveda.

Najpomembnejši preventivni ukrep, ki ga lahko izvaja rejec je, da prepreči vnos virusa BVD v hlev z novonabavljenimi živalmi. Vnos virusa BVD lahko preprečimo le, če laboratorijski pregled vzorca krvi (seruma) živali s, preiskavo na protitelesa in virus BVD, opravimo pred nakupom živali. V okuženih rejah je treba čim hitreje odkriti stalne izločevalce virusa in jih izločiti. Vnos virusa v rejo preprečujemo tudi z uporabo svoje opreme in semenom pregledanih bikov. Ne smemo pozabiti na nevarnost prenosa virusa BVD tudi z naravnim pripustom. Če se rejci odločajo za skupno pašo ali organizacijo razstave, je treba pred tem za vse živali opraviti laboratorijske teste.

Status reje, proste BVD

Na podlagi izkazanega interesa rejcev ter na pobudo veterinarjev praktikov, predvsem zaradi škod, ki jih BVD povzroča v slovenski govedorejski proizvodnji, je bil pripravljen Pravilnik, ki ureja pogoje za priznanje, pridobitev in vzdrževanje statusa črede, proste goveje virusne diareje. Tako je bila rejcem dana možnost, da z izvajanjem prostovoljnih ukrepov in zviševanjem zdravstvenega stanja svoje črede, uradno pridobijo status, proste črede, kar pomeni tudi prednosti pri prometu.

V juliju 2014 je bila na podlagi izpolnjevanja pogojev iz pravilnika izdana prva odločba o podelitvi statusa črede, proste BVD, s čimer se potrjuje tudi ozaveščenost rejcev o pomenu preventivnega delovanje ter njihova zavezanost k zagotavljanju višjega zdravstvenega stanja svojih živali.

 

Pomembno!

  • Rejec prisotnosti virusa BVD v reji ne zazna v 70 - 90% primerov. Toda z natančnim pregledom lahko v nekaj dneh po vnosu virusa BVD v rejo pri večini živali opazimo povišano telesno temperaturo, pljučnico, drisko, padec mlečnosti in zvrgavanje pri posameznih brejih živalih. Po 2 do 4 tednih pa v krvi z laboratorijsko preiskavo že lahko dokažemo specifična protitelesa. Nezaznavna oblika BVD je v reji lahko prisotna več let in se izmenično pojavlja z izboljšanjem in poslabšanjem zdravstvenega stanja živali. Okužena žival izloča virus od 7 do 10 dni, potem pa tvori protitelesa, ki ostanejo v krvi vse življenje. Takšna žival ni več nevarna za širjenje virusa, zaščitena je tudi pred okužbo z istim tipom virusa BVD.
  • Virus BVD se lahko prenaša s semenom, pridobljenim od akutno obolelih ali stalno okuženih bikov!
  • Pri brejih živalih je v primeru prisotnosti virusa BVD pogost pojav okužba zarodka v maternici!
  • Okužba zarodka z virusom BVD pred razvojem imunskega sistema (do 120. dneva brejosti krave ali telice) ima lahko za posledico nastanek in rojstvo stalnega izločevalca virusa BVD! Takšne živali so navidezno zdrave, vendar pa so vse do smrti izločevalci virusa BVD v okolje in glavni vir okužbe za še neokužene živali!
Iskalnik