Spremljanje, poročanje in obveščanje o boleznih živali 

Spremljanje bolezni pri živalih

Za zagotavljanje visoke ravni zdravja živali Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v okviru najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali, ki ga zagotovi Republika Slovenija, vsako leto pripravi program sistematičnega spremljanja zdravstvenega stanja, programov izkoreninjenja bolezni in cepljenj živali, ki ga potrdi minister, pristojen za veterinarstvo. 

Poleg tega se v okviru zagotavljanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali izvajajo tudi preiskave za zgodnje odkrivanje določenih bolezni ter preiskave ob sumu oziroma pojavu določenih bolezni živali. Del preiskav sofinancira Evropska unija. 

Minister, pristojen za veterinarstvo, ob koncu vsakega leta za naslednje leto odredi, katera preventivna cepljenja in diagnostične ter druge preiskave je treba opraviti v Republiki Sloveniji za zagotavljanje ugodnih epizootioloških razmer. Določijo se roki ter način poročanja o opravljenih ukrepih in drugi pogoji za izvedbo teh ukrepov ter organizacije, ki jih morajo opraviti.

Spremljanje bolezni pri divjih živalih

Divje živali predstavljajo nenehno tveganje za prenos povzročiteljev bolezni na domače živali in ljudi. Z zmanjševanjem tega tveganja ter zgodnjim odkrivanjem morebitnih pojavov bolezni v populacijah divjih živali lahko preprečimo velike ekonomske škode ter zmanjšujemo ogroženost zdravja in življenj ljudi.

Programi spremljanja in izkoreninjenja bolezni pri divjih živalih

V letu 2025 so v okviru Odredbe o izvajanju sistematičnega spremljanja zdravstvenega živali, programov izkoreninjenja bolezni živali ter cepljenj živali (Odredba) predpisani naslednji ukrepi, ki se morajo izvajati v populacijah divjih živali:

• Steklina:
  • preiskave na prisotnost virusa stekline - potrebno je pregledati vse najdene poginule in povožene lisice ter šakale, ki jih pobere izvajalec veterinarsko higienske službe (VHS); 
  • lisice in ostale živali, ki se dostavijo v skladu s pravilnikom, ki ureja ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline;
  • preiskave na prisotnost Lyssavirusov v populaciji netopirjev.
     
• Klasična prašičja kuga in afriška prašičja kuga (APK): 
  • preiskave vzorcev krvi odstreljenih divjih prašičev v skladu s programom UVHVVR;
  • preiskave najdenih poginulih in povoženih divjih prašičev na klasično prašičjo kugo.

• Aviarna influenca:
  • sistematični nadzor aviarne influence pri prostoživečih pticah se izvaja v skladu s Prilogo II Delegirane uredbe 2020/689/EU in programom, ki ga pripravi UVHVVR.

Za enotno izvajanje ukrepov, predpisanih v Odredbi, je pripravljeno obvezno navodilo, ki določa postopke za izvajanje Odredbe - poglavje G. Preventivni ukrepi pri divjadi in prostoživečih živalih:

• točka XXI. in točka XXII - steklina, Lyssavirusi pri netopirjih,
• točka XXIII. in točka XXIV. - klasična prašičja kuga in APK,
• točka XXV. - aviarna influenca.

Nujni ukrepi za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih

V skladu z Zakonom o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK) je vsak, ki v naravi najde poginulega divjega prašiča oziroma njegove ostanke, dolžan o tem takoj obvesti regijski center za obveščanje (112). 

Vzorčenje in preiskave opravi Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, vzorce in rezultate preiskav vnese v Informacijski sistem za spremljanje, nadzor in poročanje o določenih boleznih živali (EPI) ter o rezultatih obvesti UVHVVR.

Postopek prijave, odvoz, vzorčenje in preiskave najdenih poginulih divjih prašičev je opisan v poglavju II. Nujni ukrepi za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih (člen 15. in 16. ZNUAPK).

Spremni obrazci so na voljo na spletni strani Spremljanje zdravstvenega stanja živali, programov izkoreninjenja bolezni živali ter cepljenj živali.

Poročila o pojavih bolezni živali v Sloveniji

Način obveščanja in poročanja o boleznih živali je določen v zakonodaji, ki ureja bolezni živali. Obvestila o pojavu posebno nevarnih bolezni živali, ki so določene v zakonodaji, se pripravljajo sprotno. Za ostale bolezni pa se pripravljajo mesečna poročila.

Poročila o pojavih boleznih živali v državah Evropske unije

Poročila o pojavih in širjenju bolezni živali v državah Evropske unije pripravljamo na podlagi informacij iz sistema EU za prijavo bolezni živali (angleško Animal Disease Information System - ADIS). ADIS je sistem obveščanja, ki je namenjen registraciji in dokumentiranju razvoja pomembnih bolezni živali. Sistem omogoča takojšen dostop do informacij o prijavljenih izbruhih, kar omogoča hiter odziv in ukrepanje. Prav tako neposredno vpliva na trgovino z živimi živalmi in njihovimi proizvodi, tako za notranji trg, kot tudi za mednarodno trgovino s tretjimi državami.

V sistem poročanja ADIS so poleg držav članic EU vključene tudi nekatere tretje države, kot na primer Ukrajina in Bosna in Hercegovina.

Poročila o pojavih bolezni živali v svetu 

Pojave bolezni živali po svetu spremljamo preko informacijskega sistema WAHIS Svetovne organizacije za zdravje živali (angleško World Organisation for Animal Health - WOAH). Zagotavljanje preglednosti situacije glede zdravja živali po svetu je ena izmed glavnih nalog WOAH.  

WOAH-WAHIS, Informacijski sistem za zdravje živali, obsega tri bistvene elemente: 

• Sistem zgodnjega opozarjanja za takojšnje ukrepanje ob prejetju opozoril o pojavih bolezni, ki so na seznamu WOAH in porajajoče se bolezni.
• Sistem spremljanja za upravljanje šestmesečnih posodobitev informacij o vseh boleznih s seznama WOAH. 
• Nadaljnje informacije, ki jih nacionalni organi posredujejo v letnih poročilih o boleznih živali, ki prizadenejo človeško populacijo, populacije živali ter o zmogljivosti veterinarske službe, kot so osebje, laboratorijske zmogljivosti in proizvodnja cepiva.