Dijaki in študenti

Začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko opravljajo:

• osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let,
• osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji,
• osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja.

Začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko opravljajo tudi osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo na podlagi vpisa na visokošolski zavod pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta ter državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini, kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole. To delo lahko opravljajo tudi študenti tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.

Ob izpolnjevanju navedenih pogojev lahko dijaki in študenti opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov samo, če niso zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Izpolnjevanje pogoja statusa dijaka in študenta posamezniki posredniku začasnega in občasnega dela dijakov in študentov izkažejo s potrdilom o vpisu, indeksom ali ustrezno dijaško ali študentsko izkaznico izobraževalnega zavoda. Ob tem pa izpolnijo in podpišejo tudi izjavo, da niso zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Posrednik začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ob vpisu dijakov in študentov preveri tudi osebno identifikacijo dijaka ali študenta.

Bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov na podlagi Odredbe o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del od 3. februarja 2024 ne sme biti nižja od 7,21 evra. Bruto urna postavka velja za delo, opravljeno od 3. februarja 2024 dalje.

Delodajalci

Začasno in občasno delo dijakov in študentov se lahko pri delodajalcu opravlja samo na podlagi napotnice, ki jo je izdal posrednik s koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Napotnica se izda v štirih izvodih. Ob pričetku dela morajo biti vsaj trije izvodi napotnice potrjeni s podpisom in žigom posrednika in delodajalca, sicer napotnica ni veljavna. Dijak ali študent ob pričetku dela prejme en izvod potrjene napotnice.

Napotnica se lahko izda tudi v elektronski obliki v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje in podpis. Elektronsko napotnico morata pred pričetkom opravljanja dela z elektronskim podpisom potrditi tako posrednik kot delodajalec. Dijaku ali študentu pa se na njegovo zahtevo izda tudi napotnica v pisni obliki. Določbe, ki veljajo za napotnico v pisni obliki, smiselno veljajo tudi za napotnico v elektronski obliki. Napotnica velja le ob predložitvi osebnega dokumenta dijaka ali študenta.

Delodajalec mora dnevno evidentirati število dejansko opravljenih ur začasnega in občasnega dela dijaka ali študenta, seštevek teh ur, pa mora biti enak skupnemu številu opravljenih ur začasnega in občasnega dela dijaka ali študenta na napotnici. 

Začasnost oziroma občasnost dela dijakov in študentov je bistven razlikovalni znak v razmerju do dela, ki ga pri delodajalcu na podlagi pogodb o zaposlitvi opravljajo delavci v delovnem razmerju. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v drugem odstavku 13. člena v primeru obstoja elementov delovnega razmerja, ki so prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, nepretrgano delo, delo za plačilo, opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, razen če tako določa zakon. Kršenje te prepovedi ZDR-1 sankcionira kot prekršek.

Delodajalci morajo ob uporabi začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, ob predpisih na področju začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, upoštevati tudi določbe  ZDR-1 o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti in o odškodninski odgovornosti ter Zakon o varnosti in zdravju pri delu.

Posredniki

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) s pogodbo o koncesiji pooblasti organizacijo oziroma delodajalca, ki izpolnjuje kadrovske, organizacijske in druge pogoje, da opravlja strokovne naloge posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom.

S pogodbo o koncesiji koncedent in koncesionar uredita medsebojno koncesijsko razmerje. Koncesijska pogodba se lahko sklene največ za določeno koledarsko leto ali manj. Vlagatelj lahko začne posredovati začasno in občasno delo dijakov in študentov s sklenitvijo koncesijske pogodbe.

Koncesijska pogodba preneha veljati po poteku časa, za katerega je bila sklenjena, z odpovedjo ene od pogodbenih strank, z odvzemom koncesije ali s prenehanjem koncesionarja oziroma z dnem uvedbe stečajnega ali likvidacijskega postopka. MDDSZ lahko brez predhodnega opozorila odvzame koncesijo koncesionarju, če ugotovi, da:

• koncesionar opravlja dejavnost zunaj podeljene koncesije ali v nasprotju s koncesijsko pogodbo, ali je opravljal dejavnost pred sklenitvijo koncesijske pogodbe,
• je iz letnega poročila razvidno, da v letu, za katero poroča, ni opravljal koncesijske dejavnosti,
• s svojim poslovanjem krši predpise,
• v postavljenem roku ni odpravil pomanjkljivosti v skladu z ugotovitvami ministrstva, pristojnega za delo, ali drugega pristojnega organa.

Ob ugotovljenih pomanjkljivostih pri poslovanju koncesionarja, lahko MDDSZ koncesijo odvzame za določen čas in koncesionarju naloži, naj odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. MDDSZ odvzame koncesijo z odločbo.

Začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko posreduje tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Prispevki in dajatve

Začasno in občasno delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Od te vrste dela pa se prav tako plačujeta koncesijska in dodatna koncesijska dajatev. Prispevke in dajatve od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov obračuna in poravna posrednik ob izvedbi plačila dijaku in študentu.

Od zneska na napotnici, zmanjšanega za 10 odstotkov, se plačajo prispevki dijaka oziroma študenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 odstotkov, na znesek na napotnici, zmanjšan za 10 odstotkov, pa delodajalci plačajo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85 odstotkov, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36 odstotkov, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53 odstotkov. Koncesijsko dajatev v višini 16,00 odstotkov in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2,00 odstotkov plačajo delodajalci od zneska na napotnici. Prispevke in dajatve obračuna in odvede posrednik začasnega in občasnega dela dijakov in študentov.

Skladno z Zakonom o davku na dodano vrednost davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, obračuna in plača DDV od opravljene storitve posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom, torej od koncesijske dajatve (16 odstotkov) in dodatne koncesijske dajatve (2 odstotka). DDV se obračuna tudi od prispevkov delodajalca (15,74 odstotkov), torej tistih prispevkov za socialno varnost, za katere je zavezanec za plačilo posrednik, ki jih zaračuna drugi osebi, h kateri je bil napoten dijak oziroma študent.

Sredstva iz koncesijske dajatve (16,0 odstotkov) se skladno s predpisi namenjajo v proračunski sklad za sofinanciranje štipendij, delovanje Študentske organizacije Slovenije in kritje stroškov posrednikov.