Skoči do osrednje vsebine

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je osrednji zakon s področja delovnega prava, ki ureja individualna delovna razmerja. V svojem jedru ureja pogodbo o zaposlitvi, pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, varstvo nekaterih kategorij delavcev, uveljavljanje in varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ter delovanje in varstvo sindikalnih zaupnikov. V okviru posebnih določb obravnava položaj napotenih delavcev, delo otrok, dijakov in študentov ter ekonomsko odvisnih oseb.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) je bil predhodni zakon ZDR-1. Sprejet je bil v letu 2002 in se je začel uporabljati 1. 1. 2003. Predstavljal je prelomnico glede na preteklo zakonsko urejanje delovnih razmerij v Sloveniji, saj je celovito uredil sistem individualnih delovnih razmerij in v nacionalno ureditev vključil zahteve direktiv, ki se nanašajo na delovno pravo.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A), uveljavljen v novembru 2007, je uvedel določene spremembe, ki so omogočile postopno reformo trga dela.

ZDR-1 je bil sprejet 5. 3. 2013 in se je uveljavil 12. 4. 2013. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A) je predstavljal celovito reformo trga dela, katere namen je bil vzpostaviti primerno razmerje med ustrezno varnostjo delavcev in možnostjo učinkovitejšega prilagajanja razmeram na trgu. Z zmanjšanjem stroškov pri zaposlitvah za nedoločen čas na eni strani in finančnimi destimulacijami za uporabo pogodb za določen čas na drugi strani je sledil enemu bistvenih ciljev reforme - zmanjšanje segmentacije oziroma razdrobljenosti trga dela. Poenostavil je postopke zvezi s sklenitvijo in prenehanjem delovnega razmerja ter zmanjšal administrativne ovire. Omogočil je lažje prehajanje med delovnimi mesti oziroma deli pri delodajalcu in med delodajalci (notranja fleksibilnost in fleksibilnost trga dela). Zaradi preprečevanja zlorab je določil ukrepe za zagotavljanje večje pravne varnosti vseh zaposlenih.

Pogosta vprašanja in odgovori

Inšpekcijski nadzor

Nadzor na področju delovnih razmerij opravlja inšpekcija nadzora delovnih razmerij. Poleg izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora, inšpektorji posebno pozornost namenjajo tudi svoji svetovalni vlogi ter nudijo strokovno pomoč delavcem in delodajalcem s področja svoje pristojnosti. Od 1. 1. 2003 inšpektorji na svojem delovnem področju delujejo tudi kot posredniki v sporu med delavcem in delodajalcem. Gre za neformalen postopek, v katerem inšpektor kot nevtralna tretja oseba s svojim delovanjem strankama pomaga doseči sporazum, ki spor razrešuje. Inšpektor za delo lahko prične posredovati v sporu med delavcem in delodajalcem, ko so hkrati izpolnjeni pogoji iz 216. člena ZDR-1, in sicer: da je delavec delodajalcu vročil pisno zahtevo za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja oziroma izpolnitev obveznosti delodajalca, da delodajalec v roku 8 dni ni odpravil kršitve oziroma izpolnil zahtevane obveznosti, da je vsaj ena od pogodbenih strank predlagala posredovanje inšpektorja za delo, da je inšpektor za delo pridobil soglasje nasprotne stranke za posredovanje v sporu.

Odločbe Inšpektorata za delo

Na podlagi Programa ukrepov vlade za preprečevanje korupcije za obdobje 2015-2016 - ničelna toleranca do korupcije objavljamo anonimizirane odločbe, ki jih izdaja Inšpektorat za delo, po posameznih vsebinskih področjih.

Iskalnik