Velike zveri

Velike zveri sodijo med karizmatične vrste, za mnoge so simbol neokrnjene narave.

V naravi velike zveri vidimo le redko, saj se praviloma umaknejo človeku. Risa običajni obiskovalci gozdov ne opazijo ali pa le izjemoma. Tudi volk se človeku izogiba. Srečanj z medvedom je nekoliko več, neprijetno se lahko končajo zlasti, če gre za srečanje z medvedko in mladiči, če sprehajalec medveda preseneti ali pa medveda razdraži sprehajalčev pes, ki ni na povodcu.

Zavarovane vrste

Medved in volk sta bila v prvi polovici 20. stoletja zaradi lova in škode, ki jo povzročata zlasti kmetom, tako ogrožena, da so ju nato zavarovali s predpisi o lovstvu in predpisi o ohranjanju narave. Ris je na začetku 20. stoletja v Sloveniji izumrl, vnovič so ga naselili lovci leta 1973.

S predpisi o varstvu narave so medved, volk in ris zavarovani od leta 1993. Ukrepi varstva so bili uspešni in številčnost medvedov ter volkov se v Sloveniji povečuje.

Ohranitveno stanje medvedje in volčje populacije v Sloveniji je ugodno, risu pa je ogrožen.

Koliko jih je in kje živijo?

Ob poročanju številčnosti veliko zmedo v javnosti prožijo različne ocene, zlasti najnižje letne ocene po celoletni smrtnosti, ki se jih navaja ob poročanju rezultatov neinvazivne genetike (za pozno jesensko obdobje), ter številčnosti po poleganju mladičev, ki so najvišje letne in veljajo za spomladanski čas.

Rezultati genetskega monitoringa kažejo, da je najmanjša letna (jesenska) številčnost v Sloveniji v letu 2023 737 rjavih medvedov (med 695 in 797 rjavih medvedov (95 odstotni interval zaupanja)). Ocena pomeni število osebkov ob koncu leta 2023, po celotni smrtnosti, ki se je v populaciji zgodila v letu 2023, in pred poleganjem nove generacije mladičev pozimi 2023/2024.

Rekonstrukcija spomladanske številčnosti rjavega medveda v Sloveniji za leto 2025 znaša 954 osebkov in ima ozek interval zaupanja (880–1050; 95 odstotkov IZ). Modeli temeljijo na treh genetskih ocenah številčnosti in so torej že bili kalibrirani tudi z oceno številčnosti za leto 2023, pridobljeno v okviru genetskega monitoringa medveda.

V sezoni 2022/2023 smo na območju Slovenije potrdili prisotnost 17 volčjih tropov in 1 tropa križancev med volkom in domačim psom. V teh tropih je bilo 117 (107–125) volkov. Od 17 volčjih tropov je bilo 5 čezmejnih; 2 sta imela svoj teritorij večinoma na Hrvaškem.

Ris je v Sloveniji izumrl na začetku 20. stoletja. Po ponovni naselitvi šestih risov leta 1973 je populacija sprva hitro rasla in se širila, vendar je ostala izolirana od drugih populacij v Evropi in se začela pariti v sorodstvu. Z naraščanjem sokrvja sta se zmanjšala preživetje in razmnoževalni uspeh, populacija pa je začela propadati in se bližati izumrtju. Za ohranitev risa v Dinaridih in Alpah je bilo nujno izvesti doselitve. Te so bile izvedene v letih 2019-2023 (12 osebkov iz Karpatov). V Sloveniji (skupno Dinaridi in Alpe) je bilo ob koncu doselitev leta 2023 okoli 50 odraslih risov.

Vse tri zveri za svoj obstoj v naravi potrebujejo velike površine. Medved na dan prehodi do nekaj deset kilometrov, njegovo območje aktivnosti pa dosega do več sto kvadratnih kilometrov. Volčji trop lahko v eni noči prepotuje do 70 km. Risov domači okoliš je velik od od 100 do 1800 km².

Medved in volk se pretežno hranita s tem, kar najdeta v gozdu, zaideta pa tudi na pašnike in v bližino vasi, kamor ju privabijo zlasti nezavarovane črede, čebelnjaki in odpadki.

Če velike zveri povzročijo škodo - četudi je bilo premoženje ustrezno varovano in so lastniki ravnali kot dobri gospodarji – Agencija Republike Slovenije za okolje izplača odškodnino. Število letnih škodnih primerov se je po letu 2010 zmanjšalo, saj v Sloveniji vse več sredstev in naporov vlagamo tudi v preventivne ukrepe za zaščito premoženja ter v osveščanje ljudi o sobivanju z velikimi zvermi. V letu 2019 je bilo za škodo po rjavemu medvedu izplačanih 138.884,20 evra in za škodo po volku 244.656,33 evra. O odškodninah lahko pridobite podrobnejše informacije na Agenciji za okolje.

V Sloveniji si prizadevamo za sobivanje človeka z medvedom in z volkom tako, da uvajamo preventivne ukrepe za preprečevanje nastanka škod in ozaveščamo obiskovalce narave. Konflikti med človekom ter medvedom in volkom so namreč ena glavnih groženj ohranitvenemu statusu velikih zveri.

Upravljanje medveda, volka in risa zahteva za vsako vrsto drugačen način. Ta upošteva lastnosti vrste, njen način življenja, velikost populacije ter način razmnoževanja in delovanja.

Upravljanje medveda in volka v Sloveniji zajema tudi odvzem. Tega vsako leto s predpisom določi Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Odvzem risa ni dovoljen.

Priporočila za izogibanje konfliktom z velikimi zvermi

Kmetom so na voljo ukrepi v okviru kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil (KOPOP). V sklopu Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri so jim na voljo subvencije za varovanje z elektroograjami in elektromrežami, pastirji in pastirskimi psi. Nakup sredstev za odvračanje škod sofinancira tudi Agencija za okolje.

• Kako se vesti na območju prisotnosti medveda, Zavod za gozdove Slovenije, 2015 
• Varno in odgovorno v naravi, Zavod za gozdove Slovenije.
• Ohranimo naravno plašnost medvedov, Zavod za gozdove Slovenije, 2017 
• Brlogi medvedov, pripravil Miha Krofel
• Kaj storiti ob srečanju z medvedom? Biotehniška fakulteta in Zavod za gozdove, 2012
• Srečanja z medvedom (avtor: Anton Simonič, izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, 1998) (pdf, 19, strani)
• Preprečimo medvedom dostop do hrane človeškega izvora, Zavod za gozdove Slovenije, 2016 
• Ne vabimo medvedov k hišam, pripravil Miha Krofel
• Prepoznavanje znakov prisotnosti in plenjenja večjih zveri (uredil Rok Černe), Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana, 2011
• Reja domačih živali in sobivanje z zvermi (avtorja: Tomaž Berce in Rok Černe, izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, 2016; pdf, 32 strani)
• Pastirsi psi – priročnik, Tomaž Berce, Zavod za gozdove Slovenije, 2018 
• Elektroograje: učinkovito varovanje pašnih živali pred napadi volkov, Matej Vidrih in Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, december 2011 (pdf, 12 strani)

Projekti za velike zveri

• Čezmejno sodelovanje in ekosistemske storitve za dolgoročno ohranjanje populacij velikih zveri v severnih Dinaridih - Carnivora Dinarica (projekt Iterreg, nodilec projekta Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, med partnerji Zavod za gozdove Slovenije, Občina Pivka) 
• Monitoring, upravljanje in vključevanje interesov deležnikov na območju 3 populacij evrazijskega risa v srednji Evropi – 3Lynx (projekt Iterreg, med partnerji Zavod za gozdove Slovenije) 
• Reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem - LIFE Lynx (projekt LIFE, nosilec projekta Zavod za gozdove Slovenije, med partnerji Univerza v Ljubljani, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Lovska zveza Slovenije) 
• Wolf in the Alps: implementation of coordinated wolf conservation actions in core areas and beyond (projekt LIFE, nosilec projekta Naravni park Alpi Marittime, med partnerji Triglavski narodni park in Univerza v Ljubljani)
• Celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda v Severnih Dinaridih in Alpah - DinAlpeBear (projekt LIFE, nosilec projekta Zavod za gozdove Slovenije, med partnerji tudi Univerza v Ljubljani in ERICo, 2014-2019)
• Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji - SloWolf (projekt LIFE, nosilec projekta Univerza v Ljubljani, partnerji Zavod za gozdove Slovenije in Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov – Dinaricum,  2010-2013)
• Medved naš vsakdanji (LEADER projekt, nosilec: Parnas, 2012)
• Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji (2010-2013) - SloWolf (LIFE+ projekt, nosilec: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2010-2013)
• HUNTing for sustainability (besedilo je v angleške jeziku) (V lovu na trajnost) (FP7, 2008-) 
• Ohranitev velikih zveri v Sloveniji – Faza I (rjavi medved) (LIFE projekt, nosilec: Zavod za gozdove Slovenije, 2003-2005)
• Čezmejno sodelovanje pri upravljanju, ohranjanju in raziskovanju dinarske populacije risa (DinaRis) (Projekt Interreg IIIa, prijavitelj: Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov »Dinaricum«)
• Analiza medvedov odvzetih iz narave in genetsko-molekularne raziskave populacije medveda v Sloveniji, naročnik: Agencija za okolje, izvajalec: Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
• Varstvena genetika medveda 2004 - 2007, končno poročilo, naročnik: Agencija za okolje, izvajalec: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2007 [pdf, 6.4 MB]
• Spremljanje gibanja, vzorcev aktivnosti in značilnosti plenjenja risov (Lynx lynx) na območjih pSCI Snežnik - Pivka in pSCI Krimsko hribovje – Menišija, naročnik: Agencija za okolje, izvajalec: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2005 [pdf, 785.9 KB]
• Analiza vsebine prebavil pri medvedih (Ursus arctos), odvzetih iz narave med oktobrom in decembrom 2006, naročnik: Agencija za okolje, izvajalec: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani [pdf, 1152.8 KB]

Strokovna in druga gradiva o velikih zvereh

• Uradna mnenja, stališča in poročila institucij
• Strokovna mnenja in analize o velikih zvereh
• Poročila o odvzemu medveda in volka
• Analize odškodninskih zahtevkov
• Strokovni posveti o velikih zvereh
• Poljudno o velikih zvereh

Povezave

Strokovne institucije

• Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
• Zavod za gozdove Slovenije 
• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo
• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire
• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Inštitut za zdravstveno varstvo in gojitev divjih živali, rib in čebel 
• Prirodoslovni muzej Slovenije 

Državni organi

• Ministrstvo za okolje in prostor
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Nevladne organizacije

• Društvo Dinaricum 
• Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije DONDES 
• Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice 
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije 
• Lovska zveza Slovenije  
• Pravno informacijski center nevladnih organizacij 
• Zveza društev rejcev drobnice Slovenije 

Informativna, izobraževalna središča

• ZOO Ljubljana
• Gozdna hiša Mašun, Zavod za gozdove Slovenije 
• Dina Center, Zavod za turizem Pivka 

Mednarodno

• Large Carnivore Initiative for Europe, A Working Group of the IUCN's Species Survival Commission
• Large Carnivores, spletna stran Evropske komisije
• Alpska konvencija, Platforma Velike zveri in prostoživeči parkljarji ter družba