Šolska prehrana
Šolsko prehrano ureja Zakon o šolski prehrani v povezavi z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Zakon o šolski prehrani se uporablja za osnovne in srednje šole ter za osnovne šole v okviru zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji, ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe, ne pa tudi za udeležence izobraževanja odraslih.
Določbe v zvezi s smernicami za prehranjevanje v vzgojno–izobraževalnih zavodih ter spremljanjem prehrane, opredeljene v 2. členu zakona, se smiselno uporabljajo tudi v vrtcih, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, domovih za učence, dijaških domovih ter v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti.
Cena malice
Cena malice v šolskem letu 2023/2024 znaša:
- za učenca 1,10 € dnevno
- za dijaka 3,60 € dnevno
Organizacija
Šola je v dneh, ko poteka pouk, dolžna organizirati malico za vse učence oziroma dijake, ki se nanjo prijavijo. Kot dodatno ponudbo šola lahko organizira tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico.
Svet šole sprejme pravila šolske prehrane (lahko so sestavni del obstoječih šolskih pravil), v katerih opredeli natančnejše postopke, ki zagotavljajo evidentiranje, nadzor nad koriščenjem obrokov, določi čas in način odjave posameznega obroka, ravnanje z neprevzetimi obroki ter načine seznanitve učencev oziroma dijakov in staršev.
Šola nabavo, pripravo in razdeljevanje lahko prenese na drug vzgojno-izobraževalni zavod (vrtec, šolo, dijaški dom, CŠOD), izjemoma pa lahko tudi na zunanjega izvajalca (drugi javni zavodi, zasebna podjetja in podobno), vendar si mora v tem primeru pred začetkom postopka pridobiti soglasje sveta šole.
Vsi vzgojno-izobraževalni zavodi morajo pri organizaciji šolske prehrane upoštevati smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Šola lahko imenuje skupino za prehrano.
Šola mora sestavo malice ustrezno prilagoditi tistim učencem dijakom, ki skladno s smernicami za prehranjevanje iz zdravstvenih razlogov tovrstno prilagoditev potrebujejo, ostale obroke pa prilagodi v skladu s svojimi zmožnostmi.
Vzgojno-izobraževalni zavodi v svojih prostorih in na površinah, ki sodijo v šolski prostor, ne smejo imeti nameščenih prodajnih avtomatov za distribucijo hrane in pijače. Izjema so zbornice oziroma prostori, namenjeni izključno zaposlenim, kjer so lahko nameščeni prodajni avtomati za distribucijo toplih napitkov.
Prijava in odjava šolske prehrane
Šola do začetka šolskega leta seznani učence oziroma dijake in starše o organizaciji šolske prehrane, o pravilih šolske prehrane, o njihovih obveznostih, o subvencioniranju malice in kosila za učence ter o subvencioniranju malice za dijake.
Šola vodi evidenco prijavljenih na šolsko prehrano. Te podatke obdeluje za namen izvajanja zakona, uporablja pa jih tudi za zaračunavanje plačila za šolsko prehrano. Podatki se v evidenci hranijo pet let od zaključka vsakega šolskega leta, v katerem je učenec ali dijak upravičen do šolske prehrane in se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Šola ministrstvu posreduje le zbirne (številčne) podatke za izplačilo subvencij.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje | |
| Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje |
Odjava posameznih obrokov
Starši, skrbniki ali druge osebe, pri katerih je učenec ali dijak v oskrbi, lahko posamezni obrok odjavijo (na primer, če učenec oziroma dijak zboli in podobni primeri).
Obrok je pravočasno odjavljen, če se ga odjavi vsaj en delovni dan prej do ure, ki jo določi šola.
Če obrok ni pravočasno odjavljen, je treba plačati polno ceno obroka.
Za učenca oziroma dijaka, ki v imenu šole sodeluje pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih ter srečanjih in je zato odsoten od pouka, posamezni obrok odjavi šola.
Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih
Učenci in dijaki potrebujejo vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki pripomorejo k oblikovanju zdravih prehranjevalnih navad in zdravega načina življenja. Šola ima poleg družine pomembno vlogo pri vzgoji in izobraževanju s področja zdrave prehrane, pri oblikovanju zdravih prehranjevalnih navad in zdravega načina življenja.
-
Smernice in priloge
Smernice in priporočila- Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (pdf, 345 KB)
- Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (pdf, 4,5 MB)
- Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (pdf, 1,3 MB)
- Priročnik z merili kakovosti za živila v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (pdf, 650 KB)
-
Nove smernice (uporaba od 1. 9. 2024)
Smernice in priporočila
Druge informacije v zvezi s prehrano
Šolska shema
Šolska shema je ukrep EU kmetijske politike, v katerega je vključena tudi Slovenija. Osnovne šole, osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami lahko za vpisane otroke in mladostnike dobijo finančno pomoč za razdeljevanje sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov.
Šolska shema je podporni mehanizem pri zagotavljanju uravnotežene prehrane otrok in mladostnikov. Cilji so predvsem povečanje uživanja zelenjave, sadja in mleka ter mlečnih izdelkov pri otrocih in mladostnikih, povečanje porabe lokalnega sadja in zelenjave v šolah ter ozaveščenost otrok in mladostnikov o kmetijstvu in prehrani. Informacije v zvezi z izvajanjem šolske sheme najdete na spletni strani Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja |
Tradicionalni slovenski zajtrk
Tradicionalni slovenski zajtrk poteka ob dnevu slovenske hrane, to je tretji petek v mesecu novembru. Poteka v vrtcih, osnovnih šolah in osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami z namenom seznanjati otroke, učence in širšo javnost s pomenom zajtrka, s pomenom in prednostmi lokalno pridelanih živil oziroma živil, ki so pridelana oziroma predelana v Sloveniji, s pomenom kmetijstva in čebelarstva ter njunega vpliva na okolje in s pravilnim ravnanjem z odpadki.
-
Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Obeležujemo ga vsako leto tretji petek v novembru, osrednji dogodek dneva slovenske hrane pa je tradicionalni slovenski zajtrk.