GOV.SI

V Republiki Sloveniji živi tudi romska skupnost. Njeni pripadniki strnjeno živijo v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. V večini občin na teh območjih, kjer živijo pripadniki romske skupnosti, Romi prebivajo zgodovinsko, torej avtohtono. Zakon o lokalni samoupravi našteva 20 občin, kjer Romi bivajo avtohtono; to so: Beltinci, Cankova, Črenšovci, Črnomelj, Dobrovnik, Grosuplje, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Puconci, Rogaševci, Semič, Šentjernej, Tišina, Trebnje in Turnišče.

Romi v Sloveniji živijo tudi v večjih mestih kot so Maribor, Velenje, Ljubljana, Celje, Jesenice, Radovljica (na Jesenicah in v Radovljici živijo predvsem družine Sintov).

Posebne pravice romske skupnosti

Slovenska ustava določa, da se položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, določijo z zakonom. Ustava v primerjavi z ustavno ureditvijo položaja in posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti (64. člen Ustave Republike Slovenije) ne določa kolektivnih in individualnih pravic, ki naj bi pripadale romski skupnosti in njenim pripadnikom, temveč njihovo urejanje v celoti prepušča zakonu. Ustavna določba se uresničuje z Zakonom o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, ki je temeljni zakon, in z drugimi zakoni z določbami, ki se nanašajo na romsko skupnost. Namen zakonodajalca leta 2007, ko je bil sprejet Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, je bil, da se romski skupnosti kot manjšinski skupnosti v Sloveniji podelijo posebne pravice, ki ji bodo omogočale ohranjanje in razvijanje kulture, jezika in etničnih posebnosti ter sodelovanje tako na lokalni kot državni ravni.

Ena temeljnih pravic romske skupnosti je pravica do politične participacije. Na lokalni ravni Romi v občinah, kjer bivajo avtohtono, v občinski svet volijo svojega predstavnika, tako imenovanega romskega svetnika. V vsaki od teh občin mora biti v občinskem svetu ustanovljeno tudi posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti. Član tega delovnega telesa je tudi romski svetnik.

Interese romske skupnosti na državni ravni zastopa Svet romske skupnosti Republike Slovenije kot krovna organizacija romske skupnosti. Svet lahko daje Državnemu zboru, Državnemu svetu, vladi, drugim državnim organom, nosilcem javnih pooblastil in organom samoupravne lokalne skupnosti predloge, pobude in mnenja v zadevah iz svoje pristojnosti. Ti organi pa morajo pridobiti predhodno mnenje sveta, kadar sprejemajo ali izdajajo predpise in druge splošne pravne akte, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti. 

Posebni ukrepi

Upoštevajoč posebni položaj romske skupnosti v Sloveniji, zlasti pa tudi slabši socialnoekonomski položaj njenih pripadnikov, se za področja izobraževanja, zaposlovanja, bivanjskih razmer, zdravstvenega in socialnega varstva ter boja proti predsodkom in stereotipom sprejmejo potrebni posebni ukrepi. Ukrepe v obliki celovitega dokumenta sprejme vlada, predlagajo pa jih pristojna ministrstva in vladne službe, vsak za svoje delovno področje.

Obveznost sprejetja vladnega programa ukrepov je določena tudi v Zakonu o romski skupnosti v Republiki Sloveniji iz leta 2007. Trenutno velja Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2017–2021 (NPUR 2017–2021). Vlada ga je sprejela na svoji seji 25. maja 2017.

Z izvajanjem NPUR 2017–2021 želimo doseči te strateške cilje:

  1. izboljšati izobrazbeno strukturo Romov in udeležbo romskih otrok v programih predšolske vzgoje in šoloobveznih romskih otrok v rednem izobraževanju ter povečati vključenost mladih in odraslih v nadaljevanje izobraževalnega procesa v skladu z načelom vseživljenjskega učenja;
  2. povečati zaposlenost in zmanjšati brezposelnost Romov s poudarkom na zaposlitveni aktivaciji dolgotrajno brezposelnih in odpravljanju ovir pri (ponovnem) vstopu na trg dela;
  3. za preprečevanje in odpravljanje izključenosti Romov, še posebej žensk, otrok in mladih, spodbujati razne programe socialnega varstva, in sicer informacijske, svetovalne programe, delo na terenu, dnevne centre, programe pomoči in samopomoči, ter krepiti seznanjenost Romov o tovrstnih programih;
  4. izboljšati storitve zdravstvenega varstva in jih približati Romom ter povečati njihovo ozaveščenost o vprašanjih v zvezi z zdravjem in zdravstvenim varstvom, s poudarkom na zdravju žensk in otrok;
  5. izboljšati bivanjske razmere Romov, pospešiti ureditev naselij, kjer večinsko živi romsko prebivalstvo, v skladu z nacionalnimi zakonskimi zahtevami zagotoviti dostop do javnih dobrin, kot sta dostopa do vode in električne energije, in spodbujati odpravo dejanskega prostorskega ločevanja, ki je rezultat zgodovinskega naseljevanja Romov in dolgoletne izključenosti iz družbenega življenja;
  6. spodbujati ohranjanje in razvoj kulturne, informativne in založniške dejavnosti romske skupnosti ter si prizadevati za ohranjanje in razvoj (različnih oblik) romskega jezika kot manjšinskega jezika;
  7. povečati ozaveščenost pripadnikov romske skupnosti in večinskega prebivalstva o pozitivnih učinkih vključevanja Romov v družbo, o bogastvu, ki ga romske kulture prinašajo v slovensko družbo, in o pomenu nediskriminacije ter okrepiti boj proti protiromski retoriki, sovražnemu govoru ter stereotipom in predsodkom;
  8. krepiti dialog in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, kjer živijo Romi, ter vzpostaviti aktivno partnerstvo med lokalno in državno ravnjo ter romsko skupnostjo.

Organiziranost romske skupnosti

Na državni ravni interese romske skupnosti v odnosu do državnih organov zastopa Svet romske skupnosti Republike Slovenije. To je krovna organizacija romske skupnosti, ki ima sedež v Murski Soboti. Ustanovljena je na podlagi Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, ki določa tudi njeno sestavo ter okvirne naloge. Naloge sveta so predvsem:

  • obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na interese, položaj in pravice romske skupnosti;
  • dajanje predlogov in pobud pristojnim organom;
  • spodbujanje dejavnosti za ohranjanje romskega jezika in kulture;
  • spodbujanje in organiziranje kulturne, informativne, založniške in druge dejavnosti, pomembne za razvoj romske skupnosti;
  • razvijanje in ohranjanje stikov z romskimi organizacijami v drugih državah.

Na lokalni ravni je v občinah, kjer romska skupnost biva avtohtono, član občinskega sveta tudi pripadnik romske skupnosti. Prav tako je v vsaki od teh občin v občinskem svetu ustanovljeno posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti. Njegove naloge so zlasti:

  • spremlja in obravnava položaj pripadnikov romske skupnosti v samoupravni lokalni skupnosti;
  • obravnava in daje predloge ter pobude o vprašanjih, ki se nanašajo na položaj pripadnikov romske skupnosti in njihove pravice;
  • dejavno sodeluje pri uresničevanju razvojnega programa samoupravne lokalne skupnosti, zlasti pa pri programih in razreševanju vprašanj, ki se nanašajo na položaj in razvoj romske skupnosti v samoupravni lokalni skupnosti;
  • obravnava vprašanja, povezana z ohranjanjem romskega jezika in kulture;
  • sodeluje z romskimi društvi in drugimi njihovimi organizacijami v samoupravni lokalni skupnosti.

Spremljanje položaja romske skupnosti

Izvajanje in uresničevanje Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji ter veljavnega vladnega državnega programa ukrepov za Rome (NPUR 2017–2021) se spremljata prek letnih poročil, ki jih Vlada Republike Slovenije v obravnavo pošlje Državnemu zboru. Pri vladi deluje tudi stalno delovno telo, to je Komisija Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti. Ta je ustanovljena na podlagi zakona, njene naloge pa so predvsem spremljanje uresničevanja vladnega programa ukrepov ter ustavnih in zakonskih obveznosti glede položaja romske skupnosti v Sloveniji in oblikovanje predlogov in pobud. Komisija je namenjena tudi izmenjavi mnenj in stališč med predstavniki romske skupnosti ter občin, kjer živijo Romi, in državnimi organi ter obravnavi vseh aktualnih vprašanj glede položaja romske skupnosti v Sloveniji.

Uresničevanje ustavnih in zakonskih določil, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti globalno spremlja Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, na posameznih konkretnih področjih pa pristojni državni organi (ministrstva) oziroma organi samoupravnih lokalnih skupnosti (občine).

Nacionalna kontaktna točka za Rome

Na podlagi Okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020, ki ga je leta 2011 sprejela Evropska komija, je morala vsaka država članica EU določiti svojo nacionalno kontaktno točko za vključevanje Romov, ki bo pristojna za usklajevanje razvoja in izvajanja strategije. Vlogo nacionalne kontaktne točke za Rome v Sloveniji opravlja Urad za narodnosti.

Za pomoč pri izvajanju zavez iz okvira EU je Evropska komisija vzpostavila Mrežo nacionalnih kontaktnih točk za vključevanje Romov, ki jo sestavljajo predstavniki nacionalnih kontaktnih točk vseh držav članic. Prek te mreže Evropska komisija nudi podporo državam članicam pri uresničevanju njihovih nacionalnih strategij. Hkrati se mreža uporablja za izmenjavo informacij med Evropsko komisijo in državami članicami z namenom, da bi izvajanje okvira EU ostala trajnosten, učinkovit in k rezultatom usmerjen proces. Mreža je tudi prostor za transnacionalno medsebojno učenje in izmenjavo izkušenj.