Skoči do osrednje vsebine

Ena od temeljnih zahtev demokratičnega političnega sistema je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ustvarjanje jamstva za njihovo uresničevanje. Med temi pravicami izražanje narodne pripadnosti, pravica do uporabe svojega jezika in pisave, prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter posebne pravice manjšin izkazujejo pluralizem v družbi ter polagajo temelje medsebojni strpnosti in razumevanju med ljudmi.

V Republiki Sloveniji imamo dve tradicionalni narodni manjšini – italijansko in madžarsko narodno skupnost – ter posebno romsko skupnost. Vsem trem skupnostim z ustavo zagotavljamo posebne pravice.

Varstvo narodnih skupnosti

V Sloveniji zagotavljamo pravice avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti. Z ustavo so jima določene posebne pravice, na podlagi katerih v Sloveniji skrbimo za ohranjanje identitete ter za enakopravno vključitev obeh skupnosti in njunih pripadnikov v družbeno življenje. Pravice zagotavljamo na različnih področjih (na primer na področjih rabe jezika, kulture, vzgoje in izobraževanja, gospodarske osnove) in ne glede na število pripadnikov njihovih skupnosti.

Varstvo romske skupnosti

V Sloveniji zagotavljamo posebne pravice tudi romski skupnosti, in sicer z uresničevanjem ustavne določbe, Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, ki je temeljni zakon, ter drugih zakonov, ki vsebujejo določbe, ki se nanašajo na romsko skupnost.

Z izvajanjem posebnih ukrepov skrbimo za boljšo izobrazbeno strukturo Romov, višjo zaposlenost, odpravljanje njihove izključenosti, izboljšanje zdravstvenega varstva in bivanjskih razmer, spodbujanje k razvoju in ohranjanju njihove kulture ter za druge pomembne dejavnike, ki krepijo medkulturni dialog in bogatijo medkulturno sodelovanje.