Elektronske komunikacije

Razvoj informacijske družbe oziroma družbe znanja temelji na vsesplošni uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in interneta na vseh področjih družbenega življenja ter ustvarjanja. Za to pa so potrebne vseprisotna zmogljiva infrastruktura elektronskih komunikacij in dostopne elektronske komunikacijske storitve.

Infrastruktura elektronskih komunikacij

Dostopna širokopasovna infrastruktura na celotnem ozemlju države omogoča enakomeren razvoj, zmanjšuje digitalno ločnico in povečuje vključenost vseh v sodobne družbene tokove. Pri strateškem načrtovanju je zato treba slediti razvoju vseprisotne zmogljive širokopasovne infrastrukture, tako fiksne kot mobilne, ki bo odprta in dostopna vsem končnim uporabnikom. Brez tega bi lahko prišlo do neenakopravnih možnosti vključevanja v informacijsko družbo.

Razvoj infrastrukture in storitev elektronskih komunikacij je v največji meri odvisen od učinkovitosti trga elektronskih komunikacij, zato bo Slovenija spodbujala konkurenčnost, transparentno regulacijo in stabilno zakonodajno (regulatorno) okolje. Z oblikovanjem stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja bo operaterje elektronskih komunikacij spodbujala k zasebnim investicijam v razvoj infrastrukture in storitev elektronskih komunikacij.

Podatki o infrastrukturi elektronskih komunikacij in omrežnih priključnih točkah v Republiki Sloveniji (za registrirane uporabnike)  

Pretekle objave s področja infrastrukture elektronskih komunikacij so dosegljive na arhivski spletni strani

Radiofrekvenčni spekter in nova generacija omrežnih tehnologij 5G

Uporaba radiofrekvenčnega spektra, ki je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo, je eno od področij z največ inovacijami. Tehnološko napredna in prilagodljiva omrežja 5G prevzemajo vlogo komunikacijsko-tehnološke platforme tudi za radiodifuzijo, javno varnost, zaščito in reševanje (PPDR) ter za komunikacije v kritičnih razmerah, kjer danes uporabljajo zasebne mobilne radiokomunikacije (PMR), in druge poslovno kritične vertikale, kot so na primer internet stvari (IoT) in samodejna in povezana vožnja (CAD).

Vlada Republike Slovenije je sprejela zgornja dokumenta "Načrt uporabe frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Republiki Sloveniji" marca 2019, "Spremembo Načrta uporabe frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Republiki Sloveniji" pa aprila 2020.

Gradnja širokopasovnega omrežja (GOŠO)

Razvoj širokopasovne infrastrukture na podeželskih območjih je zaradi razpršene in redke poseljenosti otežen, zato zasebnim investitorjem praviloma ne uspe oblikovati vzdržnih investicijskih projektov. Slovenija bo zato z javnimi sredstvi sofinancirala gradnjo infrastrukture na belih lisah, kjer ni na voljo ustrezne infrastrukture in tudi ni tržnega interesa za njeno gradnjo.

Na arhivski spletni strani Ministrstva za javno upravo najdete pretekle objave s področja infrastrukture elektronskih komunikacij.

Izkaz tržnega interesa za gradnjo širokopasovnih omrežij naslednje generacije na področju RS v naslednjih treh letih

Na podlagi Javnega poziva vsem zainteresiranim investitorjem v elektronska komunikacijska omrežja za izkaz tržnega interesa za gradnjo visokozmogljivih omrežij oziroma nadgradnjo ali razširitev obstoječih omrežij s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mb/s k uporabniku na celotnem območju Republike Slovenije v naslednjih treh letih, objavljenim na spletni strani Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije dne 24. 5. 2024, objavljamo izkaz tržnega interesa operaterja RUNE Enia d.o.o., s katerim je Ministrstvo za digitalno preobrazbo podpisalo pogodbo o izvedbi tržnega interesa operaterja. Postopek poizvedovanja po tržnem interesu se je zaključil 23. 6. 2024, pogodba o izvedbi tržnega interesa operaterja pa je bila sklenjena 19. 7. 2024.

Kompetenčni center za širokopasovno infrastrukturo (BCO)

Kompetenčni center za širokopasovno infrastrukturo (angleško Broadband Competence Office - BCO, povezava pelje na stran v angleščini) je enotna kontaktna točka za obveščanje državljanov, lokalnih skupnosti, operaterjev elektronskih komunikacij in drugih zainteresiranih deležnikov o sofinanciranju gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah, projektu vzpostavitve brezžičnih točk (WiFi4EU) pa tudi o drugih projektih gradnje širokopasovne infrastrukture. Vzpostavitev BCO Slovenija temelji na ideji, da bo v vsaki državi članici vzpostavljena enotna kontaktna točka, ki bo ponujala informacije o širokopasovni infrastrukturi. Naloga lokalnega BCO je sodelovanje z BCO na ravni EU in v okviru možnosti obveščanje in svetovanje lokalnim skupnostim, državljanom ter podjetjem, nuditi podporo predstavnikom lokalnih in regionalnih oblasti z namenom čim učinkovitejšega vlaganja v širokopasovno infrastrukturo s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter po možnosti v kombinaciji z drugimi finančnimi instrumenti (CEF).

Instrument za povezovanje Evrope na področju digitalizacije

Instrument za povezovanje Evrope na področju digitalizacije (v angleščini Connecting Europe Facility - CEF Digital, povezava pelje na stran v angleščini) omogoča sofinanciranje varne, trajnostne in visokozmogljive digitalne infrastrukture, in sicer zlasti evropska gigabitna ter 5G omrežja.