Skoči do osrednje vsebine

Gospodarski in splošni razvoj v sodobni digitalni družbi je neposredno povezan z razvojem visokokakovostne širokopasovne infrastrukture, ki je podlaga za razvoj in uporabo interneta.

Razvoj informacijske družbe oziroma družbe znanja temelji na vsesplošni uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in interneta na vseh področjih družbenega življenja ter ustvarjanja. Za to pa so potrebne vseprisotna zmogljiva infrastruktura elektronskih komunikacij in dostopne elektronske komunikacijske storitve.

Infrastruktura elektronskih komunikacij

Dostopna širokopasovna infrastruktura na celotnem ozemlju države omogoča enakomeren razvoj, zmanjšuje digitalno ločnico in povečuje vključenost vseh v sodobne družbene tokove. Pri strateškem načrtovanju je zato treba slediti razvoju vseprisotne zmogljive širokopasovne infrastrukture, tako fiksne kot mobilne, ki bo odprta in dostopna vsem končnim uporabnikom. Brez tega bi lahko prišlo do neenakopravnih možnosti vključevanja v informacijsko družbo.

Razvoj infrastrukture in storitev elektronskih komunikacij je v največji meri odvisen od učinkovitosti trga elektronskih komunikacij, zato bo Slovenija spodbujala konkurenčnost, transparentno regulacijo in stabilno zakonodajno (regulatorno) okolje. Z oblikovanjem stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja bo operaterje elektronskih komunikacij spodbujala k zasebnim investicijam v razvoj infrastrukture in storitev elektronskih komunikacij.

Izmenjevalni format za posredovanje podatkov o omrežnih priključnih točkah (različica 3.3) in primer evidentiranja omrežnih priključnih točk (OPT) je objavljen na portalu Prostor Geodetske uprave Republike Slovenije.

Pretekle objave s področja infrastrukture elektronskih komunikacij so dosegljive na arhivski spletni strani.

Radiofrekvenčni spekter in nova generacija omrežnih tehnologij 5G

Uporaba radiofrekvenčnega spektra, ki je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo, je eno od področij z največ inovacijami. Z razvojem tehnologije 4G in predvsem prihajajoče tehnologije 5G (peta generacija mobilne tehnologije) smo na pragu tehnološkega preboja na področju širokopasovnih mobilnih elektronskih komunikacij. Tehnološko napredna in prilagodljiva omrežja 5G bodo prevzela vlogo komunikacijsko-tehnološke platforme tudi za radiodifuzijo, javno varnost, zaščito in reševanje (PPDR) ter za komunikacije v kritičnih razmerah, kjer danes uporabljajo zasebne mobilne radiokomunikacije (PMR), in druge poslovno kritične vertikale, kot so na primer internet stvari (IoT) in samodejna in povezana vožnja (CAD).

5G – nova generacija omrežnih tehnologij

Mobilne komunikacije so v zadnjih tridesetih letih izredno napredovale in postale eden od infrastrukturnih in storitvenih stebrov digitalne družbe. Akcijski načrt za novo generacijo omrežnih tehnologij v Evropi, poimenovano 5G, to vidi kot odločilen dejavnik napredka. S pomočjo brezžičnih širokopasovnih storitev z gigabitno hitrostjo bo omogočila spremembe v sektorju, podporo novim vrstam aplikacij, ki povezujejo naprave in predmete (internet stvari), ter vsestranskost z virtualizacijo programske opreme, ki omogoča inovativne poslovne modele v številnih sektorjih (na primer promet, zdravje, proizvodnja, logistika, energetika, mediji in zabavna industrija). Slovenija sledi akcijskemu načrtu in je v Talinu julija 2017 podpisala deklaracijo o vzpostavitvi omrežij pete generacije, ki usklajuje delovanje držav članic Evropske unije na področju tehnologij 5G. Decembra 2017 je bil na ravni Evropske unije sprejet tudi časovni načrt za uvedbo 5G. Na podlagi tega so lahko investitorji in operaterji dobili jasen in pozitiven politični signal. Vlada Republike Slovenije je marca 2019 sprejela Načrt uporabe frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Republiki Sloveniji, aprila 2020 pa še Spremembo Načrta uporabe frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Republiki Sloveniji.

Področje uvajanja nove generacije omrežnih tehnologij je zajeto tudi v predlogu Strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, ki ga je na podlagi strateških usmeritev Ministrstva za javno upravo pripravila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.

Gradnja širokopasovnega omrežja – GOŠO

Razvoj širokopasovne infrastrukture na podeželskih območjih je zaradi razpršene in redke poseljenosti otežen, zato zasebnim investitorjem praviloma ne uspe oblikovati vzdržnih investicijskih projektov. Slovenija bo zato z javnimi sredstvi sofinancirala gradnjo infrastrukture na belih lisah, kjer ni na voljo ustrezne infrastrukture in tudi ni tržnega interesa za njeno gradnjo.

Pretekle objave s področja gradnje širokopasovnega omrežja – GOŠO so dosegljive na arhivski spletni strani.

  • Izkaz tržnega interesa za GOŠO na področju RS v naslednjih treh letih

    Na podlagi Poziva za izkaz tržnega interesa za gradnjo širokopasovnih omrežij naslednje generacije na področju Republike Slovenije v naslednjih treh letih skladno z Načrtom razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 in Dodatkom k Načrtu razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, objavljenim na spletni strani Ministrstva za javno upravo 20. 6. 2019, ki je bil podaljšan 10. 7. 2018, objavljamo izkaz tržnega interesa edinega operaterja, Telekoma Slovenije, d. d., s katerimi smo podpisali pogodbo o izkazu tržnega interesa. Postopek se je zaključil 5. 8. 2019.
    Dokumentacije | Ministrstvo za javno upravo

Kompetenčni center za širokopasovno infrastrukturo – BCO

Kompetenčni center za širokopasovno infrastrukturo – BCO (Broadband Competence Office) Slovenija je enotna kontaktna točka za obveščanje državljanov, lokalnih skupnosti, operaterjev elektronskih komunikacij in drugih zainteresiranih deležnikov o sofinanciranju gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah, projektu vzpostavitve brezžičnih točk (WiFi4EU) pa tudi o drugih projektih gradnje širokopasovne infrastrukture. Vzpostavitev BCO Slovenija temelji na ideji, da bo v vsaki državi članici vzpostavljena enotna kontaktna točka, ki bo ponujala informacije o širokopasovni infrastrukturi. Naloga lokalnega BCO je sodelovanje z BCO na ravni EU in v okviru možnosti obveščanje in svetovanje lokalnim skupnostim, državljanom ter podjetjem, nuditi podporo predstavnikom lokalnih in regionalnih oblasti z namenom čim učinkovitejšega vlaganja v širokopasovno infrastrukturo s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter po možnosti v kombinaciji z drugimi finančnimi instrumenti (CEF).

WIFI4EU

Evropska komisija namerava v okviru pobude WiFi4EU zagotoviti državljanom in obiskovalcem dostop do interneta visoke kakovosti po vsej Evropski uniji na brezplačnih brezžičnih dostopnih točkah Wi-Fi na javnih krajih, kot so parki, trgi, javne uprave, knjižnice in zdravstveni domovi. Boni v vrednosti 15.000 evrov, ki jih Evropska komisija financira prek pobude, bodo dodeljeni občinam za podporo pri namestitvi dostopnih točk Wi-Fi v središčih javnega življenja. Na javni razpis v okviru pobude se lahko prijavijo po sistemu »kdor prvi pride, prvi melje« samo predhodno registrirane občine.

Zakonodaja