Elektronske komunikacije
Gospodarski in splošni razvoj v sodobni digitalni družbi je neposredno povezan z razvojem visokokakovostne širokopasovne infrastrukture, ki je podlaga za razvoj in uporabo interneta.
Razvoj informacijske družbe oziroma družbe znanja temelji na vsesplošni uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in interneta na vseh področjih družbenega življenja ter ustvarjanja. Za to pa so potrebne vseprisotna zmogljiva infrastruktura elektronskih komunikacij in dostopne elektronske komunikacijske storitve.
Infrastruktura elektronskih komunikacij
Dostopna širokopasovna infrastruktura na celotnem ozemlju države omogoča enakomeren razvoj, zmanjšuje digitalno ločnico in povečuje vključenost vseh v sodobne družbene tokove. Pri strateškem načrtovanju je zato treba slediti razvoju vseprisotne zmogljive širokopasovne infrastrukture, tako fiksne kot mobilne, ki bo odprta in dostopna vsem končnim uporabnikom. Brez tega bi lahko prišlo do neenakopravnih možnosti vključevanja v informacijsko družbo.
Razvoj infrastrukture in storitev elektronskih komunikacij je v največji meri odvisen od učinkovitosti trga elektronskih komunikacij, zato bo Slovenija spodbujala konkurenčnost, transparentno regulacijo in stabilno zakonodajno (regulatorno) okolje. Z oblikovanjem stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja bo operaterje elektronskih komunikacij spodbujala k zasebnim investicijam v razvoj infrastrukture in storitev elektronskih komunikacij.
Izmenjevalni format za posredovanje podatkov o omrežnih priključnih točkah (različica 3.3) in primer evidentiranja omrežnih priključnih točk (OPT) je objavljen na portalu Prostor Geodetske uprave Republike Slovenije.
Radiofrekvenčni spekter in nova generacija omrežnih tehnologij 5G
Uporaba radiofrekvenčnega spektra, ki je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo, je eno od področij z največ inovacijami. Z razvojem tehnologije 4G in predvsem prihajajoče tehnologije 5G (peta generacija mobilne tehnologije) smo na pragu tehnološkega preboja na področju širokopasovnih mobilnih elektronskih komunikacij. Tehnološko napredna in prilagodljiva omrežja 5G bodo prevzela vlogo komunikacijsko-tehnološke platforme tudi za radiodifuzijo, javno varnost, zaščito in reševanje (PPDR) ter za komunikacije v kritičnih razmerah, kjer danes uporabljajo zasebne mobilne radiokomunikacije (PMR), in druge poslovno kritične vertikale, kot so na primer internet stvari (IoT) in samodejna in povezana vožnja (CAD).
5G – nova generacija omrežnih tehnologij
Mobilne komunikacije so v zadnjih tridesetih letih izredno napredovale in postale eden od infrastrukturnih in storitvenih stebrov digitalne družbe. Akcijski načrt za novo generacijo omrežnih tehnologij v Evropi, poimenovano 5G, to vidi kot odločilen dejavnik napredka. S pomočjo brezžičnih širokopasovnih storitev z gigabitno hitrostjo bo omogočila spremembe v sektorju, podporo novim vrstam aplikacij, ki povezujejo naprave in predmete (internet stvari), ter vsestranskost z virtualizacijo programske opreme, ki omogoča inovativne poslovne modele v številnih sektorjih (na primer promet, zdravje, proizvodnja, logistika, energetika, mediji in zabavna industrija). Slovenija sledi akcijskemu načrtu in je v Talinu julija 2017 podpisala deklaracijo o vzpostavitvi omrežij pete generacije, ki usklajuje delovanje držav članic Evropske unije na področju tehnologij 5G. Decembra 2017 je bil na ravni Evropske unije sprejet tudi časovni načrt za uvedbo 5G. Na podlagi tega so lahko investitorji in operaterji dobili jasen in pozitiven politični signal. Vlada Republike Slovenije je marca 2019 sprejela Načrt uporabe frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Republiki Sloveniji, aprila 2020 pa še Spremembo Načrta uporabe frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Republiki Sloveniji.
Področje uvajanja nove generacije omrežnih tehnologij je zajeto tudi v predlogu Strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, ki ga je na podlagi strateških usmeritev Ministrstva za javno upravo pripravila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.
-
Načrt uporabe frekvenčnega pasu 470–790 MHz
Načrti | Ministrstvo za javno upravo
Gradnja širokopasovnega omrežja – GOŠO
Razvoj širokopasovne infrastrukture na podeželskih območjih je zaradi razpršene in redke poseljenosti otežen, zato zasebnim investitorjem praviloma ne uspe oblikovati vzdržnih investicijskih projektov. Slovenija bo zato z javnimi sredstvi sofinancirala gradnjo infrastrukture na belih lisah, kjer ni na voljo ustrezne infrastrukture in tudi ni tržnega interesa za njeno gradnjo.
-
Načrt razvoja širokopasovnih omrežij
Načrti | Ministrstvo za javno upravo -
Izkaz tržnega interesa za GOŠO na področju RS v naslednjih treh letih
Na podlagi Poziva za izkaz tržnega interesa za gradnjo širokopasovnih omrežij naslednje generacije na področju Republike Slovenije v naslednjih treh letih skladno z Načrtom razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 in Dodatkom k Načrtu razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, objavljenim na spletni strani Ministrstva za javno upravo 20. 6. 2019, ki je bil podaljšan 10. 7. 2018, objavljamo izkaz tržnega interesa edinega operaterja, Telekoma Slovenije, d. d., s katerimi smo podpisali pogodbo o izkazu tržnega interesa. Postopek se je zaključil 5. 8. 2019.Dokumentacije | Ministrstvo za javno upravo- Izkaz tržnega interesa Telekoma Slovenije, d. d. (pdf, 1,3 MB)
Kompetenčni center za širokopasovno infrastrukturo – BCO
Kompetenčni center za širokopasovno infrastrukturo – BCO (Broadband Competence Office) Slovenija je enotna kontaktna točka za obveščanje državljanov, lokalnih skupnosti, operaterjev elektronskih komunikacij in drugih zainteresiranih deležnikov o sofinanciranju gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah, projektu vzpostavitve brezžičnih točk (WiFi4EU) pa tudi o drugih projektih gradnje širokopasovne infrastrukture. Vzpostavitev BCO Slovenija temelji na ideji, da bo v vsaki državi članici vzpostavljena enotna kontaktna točka, ki bo ponujala informacije o širokopasovni infrastrukturi. Naloga lokalnega BCO je sodelovanje z BCO na ravni EU in v okviru možnosti obveščanje in svetovanje lokalnim skupnostim, državljanom ter podjetjem, nuditi podporo predstavnikom lokalnih in regionalnih oblasti z namenom čim učinkovitejšega vlaganja v širokopasovno infrastrukturo s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter po možnosti v kombinaciji z drugimi finančnimi instrumenti (CEF).
-
Organiziranost Kompetenčnega centra za širokopasovno infrastrukturo
Ministrstvo za javno upravo- BCO organigram (pdf, 437 KB)
- BCO organisation chart (pdf, 372 KB)
WIFI4EU
Evropska komisija namerava v okviru pobude WiFi4EU zagotoviti državljanom in obiskovalcem dostop do interneta visoke kakovosti po vsej Evropski uniji na brezplačnih brezžičnih dostopnih točkah Wi-Fi na javnih krajih, kot so parki, trgi, javne uprave, knjižnice in zdravstveni domovi. Boni v vrednosti 15.000 evrov, ki jih Evropska komisija financira prek pobude, bodo dodeljeni občinam za podporo pri namestitvi dostopnih točk Wi-Fi v središčih javnega življenja. Na javni razpis v okviru pobude se lahko prijavijo po sistemu »kdor prvi pride, prvi melje« samo predhodno registrirane občine.
Zakonodaja
- Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1)
- Uredba o izvajanju uredbe (EU) o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in v zvezi z maloprodajnimi cenami za regulirane komunikacije znotraj Evropske unije
- Uredba o ukrepih za končne uporabnike invalide
- Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji
- Uredba o pravici do omrežnih priključnih točk s prednostjo
- Uredba o načrtu razporeditve radiofrekvenčnih pasov
- Pravilnik o vodenju in vsebini podatkov o komunikacijskih omrežjih in pripadajoči infrastrukturi, omrežnih priključnih točkah in drugih elektronskih komunikacijskih omrežjih
- Pravilnik o enostavnih komunikacijskih objektih in vzdrževanju komunikacijskih objektov
- Pravilnik o kakovosti storitve za enotno evropsko telefonsko številko za klice v sili 112 in številko policije 113
- Pravilnik o kategorijah potrošnikov, ki so upravičeni do posebnih cenovnih opcij ali paketov
- Pravilnik o opremi in vmesnikih za zakonito prestrezanje komunikacij
- Pravilnik o načinu posredovanja hranjenih podatkov o prometu telefonskih in podatkovnih storitev v mobilnem in fiksnem elektronskem komunikacijskem omrežju
- Pravilnik o službeni izkaznici pooblaščene osebe Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije
- Navodilo za izvajanje nadzora telekomunikacijskega prometa
- Zakon o digitalni radiodifuziji (ZDRad)
- Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ZVVJTO)
- Pravilnik o podatkih za ugotavljanje višine vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje