Digitalna preobrazba družbe

Strategija digitalne družbe Digitalna Slovenija

Krovni strateški dokument razvoja digitalne družbe je strategija Digitalna Slovenija. 

Po izteku strategije Digitalna Slovenija 2020  je Vlada Republike Slovenije marca 2023 sprejela strategijo Digitalna Slovenija 2030.

Digitalna Slovenija 2030 je odgovor Vlade Republike Slovenije na razvojne izzive digitalizacije in je namenjena strateškemu načrtovanju spodbujanja digitalne preobrazbe Slovenije v razvojnem obdobju do leta 2030.

Struktura strategije Digitalna Slovenija 2030 je usklajena z Digitalnim Kompasom, ki ga je Evropska komisija predstavila marca 2021, pripadajočim političnim programom Pot v digitalno desetletje do leta 2030 ter z Evropsko deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje. 

Digitalna Slovenija 2030 torej upošteva ambicije in načela EU, obenem pa se usmerja v bistvene izzive Slovenije na področju digitalne preobrazbe in tako prepoznava šest prednostnih vsebinskih področij digitalne preobrazbe:

• gigabitna infrastruktura, 
• digitalne kompetence in vključenost, 
• digitalna preobrazba gospodarstva, 
• pot v pametno družbo 5.0, 
• digitalne javne storitve, 
• kibernetska varnost. 

Kot ključni povezani vsebini dodatno naslavlja še področje zelenega prehoda ter podpornega okolja.

Vizija Digitalne Slovenije 2030 je z digitalno preobrazbo vseh segmentov družbe izboljšati kakovost življenja prebivalcev Slovenije na trajnosten, zelen in zaupanja vreden način.

V središče tako Digitalna Slovenija 2030 postavlja posameznika ter izpostavlja tudi potrebno skrb za okolje, v katerem posameznik živi.

Krovni cilj strategije je spodbujanje digitalne preobrazbe Slovenije v vseh segmentih - družba, država, lokalne skupnosti in gospodarstvo.

Akcijski načrt strategije Digitalna Slovenija 2030

Po sprejemu strategije Digitalna Slovenija 2030  smo prejeli informacijo, da smo v okviru evropskega programa Pot v digitalno desetletje tudi v Sloveniji zavezani k oddaji Nacionalnega strateškega načrta za digitalno desetletje – prvega še v letu 2023.

Nacionalni strateški časovni načrt za digitalno desetletje, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela novembra 2023, določa osnovne politike, ukrepe in dejavnosti, ki v Sloveniji prispevajo k uresničevanju evropskih digitalnih ciljev za naslednje desetletje. Nacionalne strateške časovne načrte pripravljajo vse države članice Evropske unije z namenom uresničevanja Programa politike Pot v digitalno desetletje, ki določa cilje, ki se nanašajo na področja digitalnih kompetenc, digitalnih infrastruktur, digitalne preobrazbe gospodarstva in digitalnih javnih storitev. V Načrtu posvečamo pozornost tudi temam digitalnega državljanstva, krepitve vodilnega položaja, zelenega prehoda in digitalnim pravicam.

V letu 2024 smo nadaljevali s pripravo dokumenta, ki bo popise ključnih ukrepov na področju digitalne preobrazbe do leta 2030 oblikoval na način, krojen po meri veljavne strategije Digitalna Slovenija 2030. V izogib podvajanju dokumentov z enako vsebino, je bil za nadaljnje obdobje v Sloveniji pripravljen enoten načrt, ki zajema vse ključne ukrepe Slovenije na področju digitalne preobrazbe. Pri strukturi smo sledili poglavjem strategije, pri tem pa pazili, da izpostavljamo tudi vse cilje, ki jih določa evropska Pot v digitalno desetletje. Dokument smo poimenovali Akcijski načrt strategije Digitalna Slovenija 2030.

Standardizacija na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij

E-poslovanje na podlagi enotnih, globalnih odprtih standardov za zagotavljanje interoperabilnosti med IT-sistemi, elektronskimi storitvami in aplikacijami poslovnih partnerjev, ki presegajo nacionalne okvire poslovanja, zagotavlja ključne pogoje za vzpostavitev enotnega trga EU. informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT)-specifikacije so temelj razvoja na področju interneta in e-poslovanja. V zadnjih desetletjih številne najpogosteje uporabljene tehnične specifikacije s področja IKT pripravljajo organizacije, forumi in konzorciji, ki so postali vodilni organi za njihov razvoj.

Na področju standardizacije IKT je v Sloveniji pristojni organ Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo. Sodeluje pri potrjevanju pravnega statusa IKT-specifikacij mednarodnih, sektorskih in tehnoloških organizacij (W3C, OASIS, IETF) na podlagi uredbe EU 1025/2012, ki tem tehničnim specifikacijam podeljuje enak status v javnem naročanju kakor formalnim standardom uradnih standardizacijskih organizacij na nacionalni (SIST) in EU-ravni (ETSI, CEN, CENELEC). To javnim organom omogoča, da pri nakupu strojne in programske IT-opreme in IT-storitev uporabijo celoten obseg specifikacij. To pa omogoča večjo konkurenco na trgu in zmanjšuje tveganje za odvisnost od posameznih IT-rešitev in njihovih ponudnikov oziroma tveganje za zaklepanje v lastniške sisteme (angeško vendor lock-in). S tem ministrstvo spodbuja na standardih temelječi razvoj IKT-storitev in aplikacij za zagotovitev interoperabilnosti tako na nacionalni kot na čezmejni ravni.

Digitalizacija družbe in gospodarstva z inovativno in intenzivno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij ima velike zmogljivosti za rast ter je osnova za dolgoročni razvoj in konkurenčnost tako Slovenije kot Evrope. Ocenjeno je, da lahko digitalno proaktivna podjetja poslujejo do desetkrat bolje kot istovrstna podjetja, ki digitalnih tehnologij še ne uporabljajo. Digitalizacija poslovnih procesov lahko močno izboljša prilagodljivost poslovnih procesov, poveča učinkovitost in inovativnost ter s tem konkurenčnost v novem digitalnem poslovnem in družbenem okolju.

Digitalizacija ni le stvar podjetij, ampak celotne družbe, saj ne pripomore zgolj k produktivnosti in učinkovitosti gospodarstva, ampak tudi k širšemu družbenemu in gospodarskemu razvoju. Nove storitve in rešitve na vseh področjih družbe nam omogočajo, da digitalizacijo uporabljamo za nove oblike poslovanja, komunikacije, izobraževanja, zabave in na drugih specializiranih področjih.

Elektronska identifikacija in storitve zaupanja po eIDAS

Nove tehnologije za pridobivanje, prenašanje in zbiranje informacij prinašajo veliko količino podatkov in s tem tudi določena tveganja. Uredba eIDAS (Electronic Identification Authentication and Signature) je skupni zakonski temelj za elektronsko identifikacijo v državah članicah. Z načelom vzajemnega priznavanja in vzajemnega sprejemanja sistemov za elektronsko identifikacijo poenostavlja uporabo elektronskih poti za preverjanje istovetnosti pravnih oseb in državljanov. S tem omogoča večjo pravno varnost elektronskega sodelovanja ter krepi zaupanje posameznikov, pravnih oseb in javnih organov v digitalni svet in elektronske transakcije na notranjem trgu.

Elektronsko poslovanje namreč vključuje nekatere ključne elemente, ki poleg elektronske povezljivosti zagotavljajo izvedbo vseh dejavnosti pri poslovanju med podjetji, javnimi organi in državljani na elektronski način. Zaradi zagotavljanja tehnične in pravne interoperabilnosti ter enotnega, varnega in nemotenega izvajanja elektronskih transakcij na celotnem notranjem trgu je EU poenotila okvir izvajanja in ponujanja osnovnih gradnikov za omogočanje e-poslovanja, ki vključujejo devet storitev zaupanja:

• izdaja kvalificiranih potrdil za elektronske podpise,
• potrjevanje veljavnosti kvalificiranih elektronskih podpisov,
• hramba kvalificiranih elektronskih podpisov,
• izdaja kvalificiranih potrdil za elektronske žige,
• potrjevanja veljavnosti kvalificiranih elektronskih žigov,
• hramba kvalificiranih elektronskih žigov,
• izdaja kvalificiranih elektronskih časovnih žigov,
• kvalificirana storitev elektronske priporočene dostave,
• izdaja kvalificiranih potrdil za avtentikacijo spletišč.

Ključna cilja sta pospešitev čezmejnega elektronskega poslovanja ter okrepitev zaupanja v spletno okolje in elektronske transakcije na notranjem trgu EU, s čimer po eni strani omogočamo povečanje konkurenčnosti poslovnim subjektom, po drugi strani pa širimo dostopnost različnih storitev in produktov prebivalcem ter s tem izboljšujemo kakovost življenja.

Priprava nacionalnega okolja za začetek uporabe Uredbe eIDAS je potekala pod okriljem Direktorata za informacijsko družbo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in šport in kasneje na Ministrstva za javno upravo, ko sta bili pristojni za informacijsko družbo. Pripravili smo Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ), ki vključuje tudi ureditev elektronske identifikacije, ter skupaj z Zakonom o osebni izkaznici tvori pravni okvir za izdajo sredstva elektronske identifikacije na novi biometrični osebni izkaznici. Področje informacijske družbe je sedaj v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, ki pripravlja ustrezne podzakonske akte, ki bodo omogočili, da nacionalni okvir za elektronsko identifikacijo v skladu z Uredbo eIDAS zaživi na nacionalni ravni in za čezmejno elektronsko poslovanje na celotnem notranjem trgu EU.

Enotna številka elektronske identifikacije

V skladu s 24. členom Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (Uradni list RS, št. 121/21 in 189/21 – ZDU-1M), 52. členom Uredbe o določitvi sredstev elektronske identifikacije in uporabi centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis (Uradni list RS, št. 29/22) se Enotna številka elektronske identifikacije (EŠEI) imetnika v kvalificirano potrdilo za elektronski podpis, elektronski žig ali avtentikacijo spletišč zapiše kot zasebna razširitev kvalificiranega potrdila. Slednje se zapiše kot samostojno razširitveno polje, zapisano v ASN.1 notaciji:

SEQUENCE :
OBJECT_IDENTIFIER : '1.3.6.1.4.1.58536.1.1.1.1.1' <OID razširitve za vrednost EŠEI fizične osebe>
OCTET_STRING :
IA5String : 'xxxxxxxxxxxx' <vrednost>

SEQUENCE :
OBJECT_IDENTIFIER : '1.3.6.1.4.1.58536.1.1.1.1.2' <OID razširitve za vrednost EŠEI poslovnega subjekta>
OCTET_STRING :
IA5String : 'xxxxxxxxxxxx' <vrednost>

SEQUENCE :
OBJECT_IDENTIFIER : '1.3.6.1.4.1.58536.1.1.1.2.1' <OID razširitve za storitev za pridobitev EŠEI fizične osebe>
OCTET_STRING :
IA5String : 'xxxxxxxxxxxx' <vrednost>

SEQUENCE :
OBJECT_IDENTIFIER : '1.3.6.1.4.1.58536.1.1.1.2.2' <OID razširitve za storitev za pridobitev EŠEI poslovnega subjekta>
OCTET_STRING :
IA5String : 'xxxxxxxxxxxx' <vrednost>

SEQUENCE :
OBJECT_IDENTIFIER : '1.3.6.1.4.1.58536.1.1.1.3.1' <OID razširitve za storitev za preverjanje EŠEI fizične osebe>
OCTET_STRING :
IA5String : 'xxxxxxxxxxxx' <vrednost>

SEQUENCE :
OBJECT_IDENTIFIER : '1.3.6.1.4.1.58536.1.1.1.3.2' <OID razširitve za storitev za preverjanje EŠEI poslovnega subjekta>
OCTET_STRING :
IA5String : 'xxxxxxxxxxxx' <vrednost>

Nacionalni zanesljivi seznam ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja

Nacionalni zanesljivi seznam ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja vsebuje informacije o ponudnikih kvalificiranih storitev zaupanja, ki jih nadzira Republika Slovenija, skupaj z informacijami o kvalificiranih storitvah zaupanja, ki jih ti zagotavljajo v skladu z ustreznimi določbami iz uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi direktive 1999/93/ES. 

Za vodenje nacionalnega zanesljivega seznama v skladu z 22. členom Uredbe 910/2014/EU in seznama nekvalificiranih storitev zaupanja je pristojen Inšpektorat za javni sektor, ki je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo. Omenjena inšpekcija izvaja tudi naloge nadzornega organa.

• Zanesljivi seznam v strojno berljivi obliki (xml)
• SHA-256 zgoščena vrednost (digitalni prstni odtis) (xml)

Evropski seznam nacionalnih zanesljivih seznamov storitev zaupanja

Evropski seznam nacionalnih zanesljivih seznamov storitev zaupanja (vsebina je v angleškem jeziku)

Pogoji za izvajanje kvalificiranih storitev zaupanja, katere vrste kvalificiranih storitev obstajajo, kako postati ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja

Pogoji za izvajanje kvalificiranih storitev zaupanja, katere vrste kvalificiranih storitev obstajajo, kako postati ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja 

Elektronsko poslovanje

Področje elektronskega poslovanja urejata Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki ureja splošna določila za e-poslovanje in veljavnost sklepanja pogodb v elektronski obliki, in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), ki ureja vprašanja glede sedeža ponudnikov storitev, komercialnih sporočil, elektronskih pogodb, odgovornosti posrednikov, kodeksov ravnanja, zunajsodnega reševanja sporov, sodnega varstva in sodelovanja med državami članicami. Navedena predpisa v pravni red Republike Slovenije prenašata Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2000/31/ES o elektronskem poslovanju na trgu, ki med drugim zahteva vzpostavitev kontaktnih točk v državah članicah.

Kontaktna točka, vzpostavljena na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, daje splošne informacije o pogodbenih pravicah in obveznostih ter o mehanizmih za pritožbo in pravnih sredstvih, ki so na voljo v primeru sporov, vključno s praktičnimi vidiki uporabe teh mehanizmov. Na voljo so tudi informacije glede organov, združenj ali organizacij, pri katerih lahko prosilci dobijo nadaljnje informacije ali praktično pomoč.

Prost pretok neosebnih podatkov

Digitalni podatki, ki jih ustvarjajo naše naprave, so vir informacij za načrtovanje bolj učinkovitega, produktivnega in inovativnega modela poslovanja in delovanja. Da bi podatkovno gospodarstvo čim bolje izkoristili za rast in zaposlovanje, je bil v okviru Evropske iniciative za prosti pretok neosebnih podatkov in vzpostavitve čezmejnega poslovanja EU sprejet nadaljnji evropski zakonodajni okvir za prosti pretok neosebnih podatkov v EU. Za podatke, ki niso osebni, uredba (EU) 2018/1807 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji zagotavlja:

• prost čezmejni pretok neosebnih podatkov: določa okvir za shranjevanje in obdelavo podatkov povsod v EU ter za postavljanje omejitev glede lokalizacije neosebnih podatkov;
• razpoložljivost podatkov za pristojne organe: lahko dostopajo do podatkov za opravljanje svojih uradnih dolžnosti ne glede na to, kje v EU se podatki hranijo.

Oblikovanje kodeksov samoregulacije storite v oblaku nam je olajšala hitrejšo zamenjavo  ponudnikov in pripomogla k večjemu zaupanju med subjekti.

Za izvajanje uredbe je Republika Slovenija sprejela Uredbo o izvajanju uredbe (EU) o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (izvedbena uredba). V skladu s sprejeto ureditvijo Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo opravlja naloge enotne kontaktne točke, ki uporabnikom zagotavlja splošne informacije o omenjeni uredbi in je v zvezi z uporabo te evropske uredbe v stiku z enotnimi kontaktnimi točkami drugih držav članic EU in Evropsko komisijo.

Enotna spletna informacijska točka za objavo informacij o postavljenih nacionalnih zahtevah glede lokalizacije neosebnih podatkov v zakonodaji in drugih splošnih predpisih je vzpostavljena na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo. Izvedbena uredba zavezuje vsa ministrstva in njihove organe, da podajo vse potrebne informacije o morebitnih omejitvah, ki jih glede lokalizacije neosebnih podatkov v okviru resorjev postavljajo s svojimi splošnimi predpisi. Vse potrebne informacije o morebitnih omejitvah, ki jih glede lokalizacije neosebnih podatkov v okviru resorjev postavljajo s svojimi splošnimi predpisi posredujejo na naveden kontakt.

Pametna mesta in skupnosti

Digitalizacija mest in skupnosti vključuje družbene, gospodarske, urbane, mobilnostne, izobraževalne, tehnološke in kulturne spremembe. Mesta in skupnosti s tem postajajo izhodišča za digitalno preoblikovanje celotne družbe.

Pametno mesto ali skupnost je sposobno učinkovito upravljati vire za zadovoljevanje družbenih, gospodarskih in okoljskih potreb v korist prebivalcev. To je zahtevna naloga, saj so mesta in skupnosti pogosto organizirani po ločenih področjih in so le redko upravljani kot celovita entiteta. Poleg tega odločevalci običajno nimajo niti vpogleda v dogajanje v mestu ali skupnosti v realnem času niti kakovostnih agregiranih podatkov, na podlagi katerih bi lahko sprejemali odločitve.

Strateško vodenje digitalnega preoblikovanja mest in skupnosti temelji na dolgoročnih razvojnih strategijah in razvojnih partnerstvih, ki omogočajo neovirano sodelovanje med lokalnimi skupnostmi, gospodarskimi sektorji in vrednostnimi verigami. Nenačrtno uvajanje digitalnih tehnologij lahko že v izhodišču močno zmanjša potencial izrabe prednosti, ki temelji na:

• povezovanju, odprtosti in dostopnosti,
• uporabi standardnih rešitev,
• pravilih interoperabilnosti,
• analizi masovnih podatkov in
• souporabi digitalne infrastrukture.

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo pametna mesta in skupnosti na svojih spletnih straneh objavljata številna gradiva in predlagane rešitve na temo pametnih mest in skupnosti. V letu 2020 je Fakulteta za elektrotehniko izvedla analizo stanja digitalizacije občin, ki prikazuje stanje po posameznih občinah v Sloveniji. 

Upravljanje interneta

Internet je vseprisotno komunikacijsko omrežje informacijskih virov, ki s preprostim dostopom do raznovrstnih vsebin in storitev v temeljih spreminja načine delovanja sodobne družbe. V globaliziranem svetu je učinkovito komunikacijsko sredstvo za prost pretok informacij, ki je izrazito spremenilo komunikacijsko podobo sodobnega sveta.

Tako sta dostop do interneta in uporaba njegovih storitev danes splošno razumljena kot človekova pravica 21. stoletja.

V Sloveniji je internet urejen kot kritična javna infrastruktura, ki ima vlogo hrbtenice digitalnega razvoja države. Internetna infrastruktura je prepoznana kot ključna za razvoj gospodarstva, izobraževanja, mobilnosti, zdravstva, kulture in celotne družbe.

Strategija Digitalna Slovenija 2030 internet opredeljuje kot osrednje orodje nacionalnega razvoja, temelj družbene enakosti in predpogoj digitalne suverenosti. Obravnava ga kot človekovo pravico, ki mora biti svobodna, odprta, varna in dostopna vsem prebivalcem.

Cilji do leta 2030:

• 100 % gospodinjstev, podjetij in ustanov mora biti priključenih na gigabitno omrežje.
• Vsa naseljena območja morajo biti pokrita s 5G.
• Infrastruktura mora omogočati zanesljiv razvoj prihodnjih tehnologij, vključno s 6G.

Strategija jasno izpostavlja tudi, da trg sam ne bo razvil celotne infrastrukture. Zato so nujne javno financirane investicije na območjih brez tržnega interesa (“bele lise”). Ob tem je treba izboljšati konkurenčnost trga ter urediti regulativne pogoje, ki omogočajo hitrejši in stroškovno učinkovitejši razvoj omrežij.

V okviru javnega infrastrukturnega zavoda Arnes finančno podpiramo delovanje državnega vozlišča SIX.SI, ki je nevtralno nacionalno stičišče za izmenjavo internetnega prometa med operaterji v Sloveniji in predstavlja enega ključnih elementov stabilnega in odprtega nacionalnega interneta.

Digitalna inovacijska stičišča

Digitalno inovacijsko stičišče (angleško Digital innovation hub - DIH) je organizacija ali koordinirana skupina organizacij z dopolnjujočimi se različnimi vrstami strokovnega znanja, ki deluje nepridobitno kot podpora podjetjem, še posebej mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ter javnemu sektorju pri njihovi digitalni preobrazbi.

Namen digitalnih inovacijskih stičišč je zagotavljanje potrebne mednarodne konkurenčnosti evropskega prostora pri uvajanju digitalne preobrazbe. DIH daje podporo podjetjem, državni upravi, pa tudi državljanom, skratka vsem, ki z uporabo naprednih tehnologij uvajajo bodisi nove načine delovanja, modele in procese bodisi storitve in proizvode.

Po podatkih Evropske komisije, ki vodi katalog digitalnih inovacijskih stičišč v Evropi, v Sloveniji obstaja 12 DIH. Nastala so kot odziv na različne potrebe in priložnosti, kar pomeni, da so se usmerila na področja, kjer so bile zahteve okolja največje, ter se po potrebi specializirala za posamezne gospodarske sektorje.

Evropska digitalna inovacijska stičišča

Evropska digitalna inovacijska središča (EDIH) so enotne točke, ki podjetjem in organizacijam javnega sektorja pomagajo, da se odzovejo na digitalne izzive in postanejo bolj konkurenčni.

EDIH podpirajo podjetja pri izboljšanju poslovnih/proizvodnih procesov, izdelkov ali storitev z uporabo digitalnih tehnologij, in sicer tako, da:

• zagotavljajo dostop do tehničnega strokovnega znanja in možnostjo "testiranja pred investiranjem"
• zagotavljajo inovacijske storitve, kot so svetovanje o financiranju, usposabljanje in razvoj znanj in spretnosti, ki so ključnega pomena za uspešno digitalno preobrazbo
• pomagajo podjetjem pri reševanju okoljskih vprašanj, zlasti pri uporabi digitalnih tehnologij za trajnost in krožnost.

EDIH združujejo prednosti regionalne prisotnosti z možnostmi, ki jih ponuja vseevropska mreža. Zaradi te regionalne prisotnosti so v dobrem položaju za zagotavljanje storitev, ki jih potrebujejo lokalna podjetja, in sicer s pomočjo lokalnega jezika in inovacijskega ekosistema. Evropska pokritost mreže omogoča izmenjavo najboljših praks med vozlišči v različnih državah ter zagotavljanje specializiranih storitev v različnih regijah, kadar potrebna znanja in spretnosti niso na voljo na lokalni ravni.