Skoči do osrednje vsebine

Napredne digitalne tehnologije omogočajo spreminjanje obstoječih in oblikovanje novih poslovnih modelov, razvoj novih izdelkov in storitev, povečujejo učinkovitost in konkurenčnost gospodarstva ter prispevajo k širšemu socialno-ekonomskemu razvoju.

Digitalizacija družbe in gospodarstva z inovativno in intenzivno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij ima velik potencial za rast ter je osnova za dolgoročen razvoj in konkurenčnost tako Slovenije kot Evrope. Ocenjeno je, da lahko digitalno proaktivna podjetja poslujejo do desetkrat bolje kot istovrstna podjetja, ki digitalnih tehnologij še ne uporabljajo. Digitalizacija poslovnih procesov lahko pomembno izboljša prilagodljivost poslovnih procesov, poveča učinkovitost in inovativnost ter s tem konkurenčnost v novem digitalnem poslovnem in družbenem okolju.

Digitalizacija ni le stvar podjetij, ampak celotne družbe, saj ne prispeva zgolj k produktivnosti in učinkovitosti gospodarstva, ampak tudi k širšemu socialno-ekonomskemu razvoju. Nove storitve in rešitve na vseh področjih družbe nam omogočajo, da digitalizacijo uporabljamo za nove načine poslovanja, komunikacije, izobraževanja, zabave in na drugih specializiranih področjih.

Standardizacija na področju IKT

E-poslovanje na podlagi enotnih, globalnih odprtih standardov za zagotavljanje interoperabilnosti med IT-sistemi, elektronskimi storitvami in aplikacijami poslovnih partnerjev, ki presegajo nacionalne okvire poslovanja, zagotavlja ključne pogoje za vzpostavitev enotnega trga EU. IKT-specifikacije so temelj razvoja na področju interneta in e-poslovanja. V zadnjih desetletjih številne najpogosteje uporabljene tehnične specifikacije s področja IKT pripravljajo organizacije, forumi in konzorciji, ki so postali vodilni organi za njihov razvoj.

Ministrstvo za javno upravo je pristojno tudi za informacijsko družbo in kot tako dejavno na področju standardizacije IKT. Sodeluje pri potrjevanju pravnega statusa IKT-specifikacij mednarodnih, sektorskih in tehnoloških organizacij (W3C, OASIS, IETF, itd.) na podlagi uredbe EU 1025/2012, ki tem tehničnim specifikacijam podeljuje enak status v javnem naročanju kot formalnim standardom uradnih standardizacijskih organizacij na nacionalni (SIST) in EU-ravni (ETSI, CEN, CENELEC). To javnim organom omogoča, da pri nakupu strojne in programske IT-opreme ter IT-storitev uporabijo celoten obseg specifikacij. To pa omogoča večjo konkurenco na trgu in zmanjšuje tveganje za odvisnost od posameznih IT-rešitev in njihovih ponudnikov oziroma tveganje za zaklepanje v lastniške sisteme (ang. vendor lock-in). S tem ministrstvo spodbuja na standardih temelječ razvoj IKT-storitev in aplikacij za zagotovitev interoperabilnosti tako na nacionalni kot na čezmejni ravni.

Potrjene IKT-specifikacije na ravni EU.

Elektronska identifikacija in storitve zaupanja po eIDAS

Nove tehnologije za pridobivanje, prenašanje in zbiranje informacij prinašajo veliko količino podatkov in s tem tudi določena tveganja. Uredba eIDAS (electronic Identification Authentication and Signature) je skupni zakonski temelj za elektronsko identifikacijo v državah članicah. Z načelom vzajemnega priznavanja in vzajemnega sprejemanja sistemov za elektronsko identifikacijo poenostavlja uporabo elektronskih poti za preverjanje istovetnosti pravnih oseb in državljanov. S tem omogoča večjo pravno varnost elektronskega sodelovanja ter krepi zaupanje posameznikov, pravnih oseb in javnih organov v digitalni svet in elektronske transakcije na notranjem trgu.

Elektronsko poslovanje namreč vključuje nekatere ključne elemente, ki poleg elektronske povezljivosti zagotavljajo izvedbo vseh aktivnosti pri poslovanju med podjetji, javnimi organi in državljani na elektronski način. Zaradi zagotavljanja tehnične in pravne interoperabilnosti ter enotnega, varnega in nemotenega izvajanja elektronskih transakcij na celotnem notranjem trgu je EU poenotila okvir izvajanja in ponujanja osnovnih gradnikov za omogočanje e-poslovanja, ki vključujejo 9 storitev zaupanja:

  • izdaja kvalificiranih potrdil za elektronske podpise
  • potrjevanje veljavnosti kvalificiranih elektronskih podpisov
  • hramba kvalificiranih elektronskih podpisov
  • izdaja kvalificiranih potrdil za elektronske žige
  • potrjevanja veljavnosti kvalificiranih elektronskih žigov
  • hramba kvalificiranih elektronskih žigov
  • izdaja kvalificiranih elektronskih časovnih žigov
  • kvalificirana storitev elektronske priporočene dostave
  • izdaja kvalificiranih potrdil za avtentikacijo spletišč

Ključni cilj je pospešitev čezmejnega elektronskega poslovanja ter okrepitev zaupanja v spletno okolje in elektronske transakcije na notranjem trgu EU, s čimer po eni strani omogočamo povečanje konkurenčnosti poslovnim subjektom, po drugi strani pa širimo dostopnost različnih storitev in produktov prebivalcem ter s tem izboljšujemo kakovost življenja.

Ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za informacijsko družbo, izvajamo koordinacijo priprave nacionalnega okolja za začetek uporabe Uredbe eIDAS. Prenavljamo obstoječo zakonodajo, ki bo po novem vključevala tudi izdajo nacionalnega sredstva elektronske identifikacije, ter skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve pripravljamo izdajo eID na osebni izkaznici.

Nacionalni zanesljivi seznam ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja

Nacionalni zanesljivi seznam ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja vsebuje informacije o ponudnikih kvalificiranih storitev zaupanja, ki jih nadzira Republika Slovenija, skupaj z informacijami o kvalificiranih storitvah zaupanja, ki jih ti zagotavljajo v skladu z ustreznimi določbami iz uredbe (EU) št. 910/2014 evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi direktive 1999/93/ES.
 
Skladno z Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (Uradni list RS, št. 46/2016 z dne 30. junija 2016) zanesljivi seznam vodi in objavlja ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo, ki izvaja tudi naloge nadzornega organa po uredbi (EU) št. 910/2014 in nadzor po nacionalni uredbi o izvajanju uredbe (EU) št. 910/2014.

Povezava na evropski seznam nacionalnih zanesljivih seznamov storitev zaupanja

Pogoji za izvajanje kvalificiranih storitev zaupanja, katere vrste kvalificiranih storitev obstajajo, kako postati ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja.

Nadzorni organ
Odgovorna oseba za neposredno izvajanje inšpekcijskega nadzora

Elektronsko poslovanje

Področje elektronskega poslovanja urejata Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki ureja splošna določila za e-poslovanje in veljavnost sklepanja pogodb v elektronski obliki, ter Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), ki ureja vprašanja glede sedeža ponudnikov storitev, komercialnih sporočil, elektronskih pogodb, odgovornosti posrednikov, kodeksov ravnanja, zunajsodnega reševanja sporov, sodnega varstva in sodelovanja med državami članicami. Navedena predpisa v pravni red RS prenašata Direktivo EP in Sveta 2000/31/ES o elektronskem poslovanju na trgu, ki med drugim zahteva vzpostavitev kontaktnih točk v državah članicah.

Kontaktna točka, vzpostavljena na Ministrstvu za javno upravo, daje splošne informacije o pogodbenih pravicah in obveznostih ter o mehanizmih za pritožbo in pravnih sredstvih, ki so na voljo v primeru sporov, vključno s praktičnimi vidiki uporabe teh mehanizmov. Na voljo so tudi informacije glede organov, združenj ali organizacij, pri katerih lahko prosilci dobijo nadaljnje informacije ali praktično pomoč.

Prosti pretok neosebnih podatkov

Digitalni podatki, ki jih ustvarjajo naše naprave, so vir informacij za načrtovanje bolj učinkovitega, produktivnega in inovativnega modela poslovanja ter delovanja. Da bi podatkovno gospodarstvo čim bolje izkoristili za rast in zaposlovanje, je bil v okviru Evropske iniciative za prosti pretok neosebnih podatkov in vzpostavitve čezmejnega poslovanja EU sprejet nadaljnji evropski zakonodajni okvir za prosti pretok neosebnih podatkov v EU. Za podatke, ki niso osebni, uredba (EU) 2018/1807 evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji zagotavlja:

  • prosti čezmejni pretok neosebnih podatkov: določa okvir za shranjevanje in obdelavo podatkov povsod v EU ter za postavljanje omejitev glede lokalizacije neosebnih podatkov;
  • razpoložljivost podatkov za pristojne organe: lahko dostopajo do podatkov za opravljanje svojih uradnih dolžnosti ne glede na to, kje v EU se podatki hranijo.

Uredba spodbuja tudi k oblikovanju kodeksov samoregulacije za storitve v oblaku, da bi olajšala zamenjavo ponudnikov in prispevala k večjemu zaupanju med subjekti.

Za izvajanje uredbe je Republika Slovenija sprejela Uredbo o izvajanju uredbe (EU) o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (izvedbena uredba). Skladno s sprejeto ureditvijo Ministrstvo za javno upravo opravlja naloge enotne kontaktne točke, ki uporabnikom zagotavlja splošne informacije o omenjeni uredbi in je v zvezi z uporabo te evropske uredbe v stiku z enotnimi kontaktnimi točkami drugih držav članic EU in Evropsko komisijo.

Ministrstvo za javno upravo je tudi enotna spletna informacijska točka za objavo informacij o postavljenih nacionalnih zahtevah glede lokalizacije neosebnih podatkov v zakonodaji in drugih splošnih predpisih. Izvedbena uredba zavezuje vsa ministrstva in njihove organe, da posredujejo vse potrebne informacije o morebitnih omejitvah, ki jih glede lokalizacije neosebnih podatkov v okviru resorjev postavljajo s svojimi splošnimi predpisi.

Ozadje, povezave, spremljajoči evropski dokumenti o uporabi, shranjevanju in prenosu neosebnih podatkov so dostopni na spletni strani Evropske komisije.

Nove tehnologije

Umetna inteligenca

Slovenija je na podlagi evropskega strateškega dokumenta Umetna inteligenca za Evropo in dokumenta Usklajeni načrt za umetno inteligenco začela aktivnosti za pripravo nacionalne strategije umetne inteligence. Slovenija bo s sprejetjem in izvajanjem nacionalne strategije učinkovito in pravočasno nadgradila obstoječi nacionalni podporni sistem aktivnostim na področju umetne inteligence, v katerega bo vključila predstavnike države, gospodarstva, akademske sfere, stanovskih združenj in nevladnih organizacij.

Tehnologija veriženja blokov

Slovenija postaja pomemben sestavni del evropskega in svetovnega ekosistema na področju razvoja tehnologije veriženja blokov. V sklopu Slovenske digitalne koalicije deluje delovna skupina Blockchain. Vzpostavljen je The Blockchain Think Tank Slovenia, ki združuje različne deležnike iz gospodarstva, raziskovalno-akademske sfere, nevladnih organizacij itn. Maja leta 2018 je bil sprejet Akcijski načrt za pripravo podlag za pospešeno implementacijo uporabe tehnologije veriženja blokov (tehnologij blockchain) in oblikovanje ustreznega okolja za pospešeno regulacijo kriptovalut na relevantnih regulatornih področjih. Z omenjenim akcijskim načrtom je bilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prepoznano kot nosilno ministrstvo za razvoj tehnologij blockchain in nosilec pospeševanja blockchain startup rešitev.

Internet stvari

V Strategiji razvoja informacijske družbe je med tehnološkimi prioritetami izpostavljena tudi tehnologija internet stvari, ki pojmuje koncept povezovanja naprav z vgrajenimi senzorji v internet ter omogoča, da naprave med seboj komunicirajo ter si izmenjujejo podatke, na podlagi katerih lahko sprejemajo odločitve in delujejo. Med vsebinske prioritete strategije so umeščena pametna mesta in skupnosti. Cilj uporabe tehnologije interneta stvari v mestih in skupnostih je razviti povezan inteligentni sistem, ki bo prispeval h gospodarskim dejavnostim, izboljšal zadovoljstvo občanov z javnimi storitvami, prispeval k javni varnosti, trajnostnemu upravljanju z okoljem, učinkovitejšemu upravljanju mest ter spopadanju z drugimi izzivi, s katerimi se soočajo mesta in skupnosti.

Upravljanje interneta

Internet je vseprisotno komunikacijsko omrežje informacijskih virov, ki s preprostim dostopom do raznovrstnih vsebin in storitev v temeljih spreminja načine delovanja sodobne družbe. V globaliziranem svetu je učinkovito komunikacijsko sredstvo za prost pretok informacij, ki je izrazito spremenilo komunikacijsko podobo sodobnega sveta. Zato sta dostop do interneta in uporaba njegovih storitev na splošno razumljena kot človekova pravica 21. stoletja.

Slovenska digitalna koalicija – Digitalna.si

Slovenska digitalna koalicija Digitalna.si je usklajevalni, koordinativni in posvetovalni odprti forum enakopravnih deležnikov in deluje na področju digitalizacije podjetništva in industrije, pametnih mest, elektronskega poslovanja, e-veščin, e-vključenosti, kibernetske varnosti, interneta in po potrebi tudi na drugih razvojnih področjih digitalne družbe.

Koalicija je namenjena usklajevanju digitalnega preoblikovanja Slovenije v skladu s strateškimi dokumenti Digitalna Slovenija 2020 v sodelovanju z deležniki iz gospodarstva, raziskovalno-razvojnega sektorja, civilne družbe in javnega sektorja.

Digitalna inovacijska stičišča (DIH)

Digitalno inovacijsko stičišče (angl. Digital innovation hub, DIH) je organizacija ali koordinirana skupina organizacij z dopolnjujočimi se različnimi vrstami strokovnega znanja, ki deluje nepridobitno kot podpora podjetjem, še posebej mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ter javnemu sektorju pri njihovi digitalni preobrazbi.

Namen digitalnih inovacijskih stičišč je zagotavljanje potrebne mednarodne konkurenčnosti evropskega prostora pri uvajanju digitalne preobrazbe. DIH daje podporo podjetjem, državni upravi, pa tudi državljanom, skratka vsem, ki z uporabo naprednih tehnologij uvajajo bodisi nove načine delovanja, modele in procese bodisi storitve in proizvode. Da bodo digitalna inovacijska stičišča lahko izpolnila svoj namen, je ključno, da so blizu svojim uporabnikom, zato je poleg sektorske usmerjenosti smiselna tudi njihova geografska razporeditev po evropskem in tudi državnem prostoru tako, da ima vsaka država članica vsaj eno stičišče. Na državni ravni je pomembno, da stičišče deluje v skladu s sprejetimi razvojnimi podlagami in svoje aktivnosti v glavnem usmerja v zapolnjevanje vrzeli. Več informacij o aktualnih vsebinah, povezanih z DIH, je objavljenih tudi na spletni strani Evropske komisije.

V Sloveniji področje ustanavljanja DIH ni urejeno, zato za ustanovitev digitalnega inovacijskega stičišča niso predvidena posebna merila ali postopki registracije. Po podatkih Evropske komisije, ki vodi katalog digitalnih inovacijskih stičišč v Evropi, jih v Sloveniji obstaja deset. Slovenska DIH so nastala kot odziv na različne potrebe in priložnosti, kar pomeni, da so se usmerila na področja, kjer so bile zahteve okolja največje, ter se po potrebi specializirala za posamezne gospodarske sektorje.

Ker je digitalizacija pomembna in nujna, moramo med seboj ustrezno povezati vse sodelujoče (na lokalni oziroma regionalni in državni ravni), pri tem pa zagotoviti podporne mehanizme, ki bodo omogočali dostop do znanja in opreme za testiranje razvitih rešitev. Tako bomo dosegli vse ravni slovenske družbe in spodbudili podjetja k razvoju rešitev za različne skupine prebivalstva. Za Slovenijo in njen razvoj je ključno odprto partnersko sodelovanje, podprto z inovacijskimi aktivnostmi. Da je digitalna razvitost države prednost, se je izkazalo tudi ob nedavnih spremenjenih razmerah in ukrepih, povezanih s posledicami epidemije COVID-19. Digitalno bolj razvite države so namreč v tem času lažje in uspešneje nadaljevale utečene življenjske procese kot države s slabšo digitalno razvitostjo. Ko smo morali hitro iskati brezkontaktne rešitve in rešitve na daljavo (predvsem storitveni sektor), smo bili nenadoma priča eksploziji uporabe različnih digitalnih tehnologij in inovacij. Izkazalo se je, da so bile ključ do delovanja nekaterih delov sistema prav digitalne tehnologije, zato lahko pričakujemo, da bo digitalizacija v naša življenja izrazito vstopala še naprej in še močneje.

Evropski programi na področju informacijske družbe

Ženske v digitalnem svetu (Women in Digital)

V času pospešenega razvoja naprednih tehnologij je eden od pomembnih vidikov opolnomočenja žensk tudi njihova izobraženost in usposobljenost za digitalno preobrazbo.

Vzpodbudni so izsledki najnovejše raziskave Evropske komisije o položaju žensk v digitalnem svetu, v kateri so Slovenke uvrščene nad povprečje EU in so bolje digitalno izobražene kot njihove evropske kolegice. Zasluge za to pripisujemo dobremu izobraževalnemu sistemu in številnim projektom za dvig digitalnih kompetenc.

Kontaktna točka, ki je vzpostavljena na Ministrstvu za javno upravo, je skladna z Deklaracijo Ženske v digitalnem svetu (Women in Digital) ter vzpodbuja in uresničuje ukrepe za:

  • oblikovanje nacionalne strategije za spodbujanje udeležbe žensk pri digitalni preobrazbi,
  • vzpodbujanje izdajateljev televizijskih programov za pozitivno javno podobo žensk,
  • vzpostavljanje evropskega dneva deklet in žensk na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
  • vzpodbujanje podjetij k boju proti spolni diskriminaciji pri delu,
  • spolno bolj uravnoteženo sestavo odborov in organov, ki se ukvarjajo z digitalnimi vprašanji.

Podpora iz okolja pri samostojnem življenju (Active Assisted Living Programme – AAL)

Evropska unija je informacijsko-komunikacijske tehnologije priznala kot ključni dejavnik pri odgovarjanju na izzive, ki jih prinaša staranje prebivalstva. Udeležba Evropske unije v skupnem programu AAL 2 (Podpora iz okolja pri samostojnem življenju) je temeljna za uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij za aktivno, neodvisno, kakovostno in zdravo staranje.

Večletni raziskovalni program AAL 2 je nadaljevanje programa AAL 1, ki ga je leta 2008 začelo 20 držav članic in 3 pridružene članice. Evropska unija po 185. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sodeluje v njem z zagotavljanjem znatnega finančnega prispevka prek okvirnega programa za raziskave in inovacije.

Program se osredotoča na uporabne raziskave, pri katerih se izdelki in storitve za starejše prebivalstvo, ki temeljijo na informacijsko-komunikacijskih tehnologijah, lahko začnejo tržiti v dveh do treh letih. Države, ki sodelujejo v programu AAL 2, so njegove glavne lastnice.

Rešitve za podporo iz okolja pri samostojnem življenju obsegajo znane izdelke, kot so obeski, ki sprožijo javni alarm, opomniki za tablete ali za dnevne aktivnosti, pa tudi naprednejše rešitve, npr. pametne življenjske prostore, pametne izdelke ali digitalne informacijske storitve.

Kontaktna točka, vzpostavljena na Ministrstvu za javno upravo, je v skladu z določili Sporazuma o sodelovanju med Republiko Slovenijo in mednarodnim združenjem AAL ter skrbi za izvajanje skupnih delovnih programov in mednarodnih razpisov, vzpostavitev skupnega letnega proračuna in proračunske kontrole ter izbor in izvajanje projektov kot tudi za skupno financiranje izbranih projektov in drugih aktivnosti, ki izhajajo iz mednarodnih konzorcijskih pogodb. Zagotavlja tudi podporo združenju AAL pri polletnih poročanjih, revizijah ter pripravi vmesnih in končnih poročil slovenskih prijaviteljev.

Strategija Evropske unije za Alpsko regijo – EUSALP

Makroregionalna strategija EU za Alpsko regijo (EUSALP) vključuje Slovenijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Švico, Lihtenštajn in Francijo ter predstavlja okvir, ki bo vsem državam, regijam ter ustreznim deležnikom in institucijam omogočil, da oblikujejo čezmejne strateške pristope, mednarodne projekte, povezovanje in sodelovanje v korist celotnega območja. Cilj EUSALP je zmanjševanje regionalnih razlik, hkrati pa ustvarjanje sinergij za rast in razvoj v teh državah. Zaradi svoje geografske lege Slovenija sodi med članice Alpske regije, ki je gospodarsko ena najrazvitejših regij v Evropi. Republika Slovenija želi s sodelovanjem v EUSALP prenesti svoja znanja in izkušnje na druge članice, hkrati pa pridobiti znanja in izkušnje od njih. EUSALP se zvaja v 9 akcijskih skupinah. Ministrstvo za javno upravo sodeluje v 5. akcijski skupini, ki pokriva področje elektronskih povezav za prebivalce in spodbujanje dostopa do javnih storitev.

V 5. akcijski skupini že poteka projekt Pametne vasi, ki ga kot partner iz Slovenije vodi Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. V ospredju projekta je digitalizacija vasi, ki bo spodbujala razvoj storitev in podjetništva ter socialne inovacije, s katerimi bi izboljšali življenjske in delovne pogoje v gorskih in ruralnih okoljih. Projekt prispeva k izboljšanju pogojev za razvoj inovacij z dveh vidikov – organizacijskega in družbenega, ki z vzpostavitvijo in sodelovanjem regionalnih skupin deležnikov (RSG) vključuje politično, poslovno in akademsko raven ter civilno družbo, ter tehnološkega, ki predvideva oblikovanje platforme za digitalno izmenjavo (Digital Exchange Platform – DEP) in orodjarno (Toolbox) z novimi digitalnimi produkti. Rezultati upoštevanja obeh vidikov in njihov prenos na politično raven bodo znatno izboljšali politične okvirje in pogoje za razvoj digitalnih inovacij.

Zakonodaja

Iskalnik