Skoči do osrednje vsebine

Napredne digitalne tehnologije omogočajo spreminjanje obstoječih in oblikovanje novih poslovnih modelov, razvoj novih izdelkov in storitev, povečujejo učinkovitost in konkurenčnost gospodarstva ter pripomorejo k širšemu družbenemu in gospodarskemu razvoju.

Strategija informacijske družbe Digitalna Slovenija

Krovni strateški dokument razvoja informacijske družbe je Strategija Digitalna Slovenija. V strategiji predvidevamo ukrepe za odpravo največjih razvojnih vrzeli za hitrejši razvoj digitalne preobrazbe na vseh področjih, večjo konkurenčnost države in IKT-industrije, splošno digitalizacijo družbe, razvoj in gradnjo digitalne infrastrukture, izboljšanje kibernetske varnosti in spodbujanje razvoja vključujoče informacijske družbe.

Strategija Digitalna Slovenija 2020 je ena izmed treh ključnih področnih strategij (poleg Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije (RISS) in Slovenske industrijske politike (SIP), strategije), ki določajo usmeritve za vzpostavitev inovacijske družbe znanja, in ki jih kot platforma za osredotočeno vlaganje na prednostnih področjih povezuje Strategija pametne specializacije (S4).

Ker je področje informacijske družbe in IKT v S4 vključeno horizontalno po vertikalnih vsebinskih področjih, Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020 podrobneje določa strateške usmeritve digitalizacije družbe in podjetništva, s čimer naj bi oblikovala temelje razvojnih projektov po vsebinskih prednostnih področjih S4. Predvideva ukrepe za izrabo družbenega in gospodarskega potenciala IKT in interneta za digitalno rast, pri čemer se osredotoča na digitalno infrastrukturo, intenzivno uporabo IKT in interneta, kibernetsko varnost ter vključujočo informacijsko družbo.

Ob iztekanju strategije Digitalna Slovenija 2020, smo na Ministrstvu za javno upravo pričeli s pripravo nove strategije razvoja informacijske družbe, Digitalna Slovenija 2030. ki bo podrobneje določila strateške usmeritve digitalizacije družbe za prihodnje obdobje. Krovni cilj strategije Digitalna Slovenija 2030 je izboljšanje uvrstitve Slovenije po metodologiji Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).

V postopku priprave prihajajoče strategije je bil v začetku leta 2020 izhodiščno pripravljen pregled realizacije Digitalne Slovenije 2020, ki služi kot osnovna podlaga za pripravo nove strategije. Na osnovi ugotovitev tega pregleda in pregleda aktualnega stanja digitalizacije so bila oblikovana prednostna področja nove strategije.

Digitalna Slovenija 2030 bo predvidoma naslovila naslednja prednostna področja:

  • Digitalna vključenost,
  • Digitalne javne storitve,
  • Gigabitna povezljivost,
  • Pametna digitalna preobrazba v družbo 5.0 (podatki, umetna inteligenca, IoT), in
  • Kibernetska varnost.

Dodatno bo strategija vključevala tudi povezane vsebine, na primer podporno okolje, digitalne pravice, boljšo zakonodajo, inovativnost in pa predlog modela upravljanja s tem področjem v Sloveniji.

Projektna delovna skupina Ministrstva za javno upravo za prenovo strategije Digitalna Slovenija je s svojim delom že pričela. Ker je dialog z deležniki izjemno pomemben, smo v mesecu oktobru in novembru 2020 v sodelovanju z Inovativen.si izvedli sklop delavnic za posamezna prednostna področja, tako imenovani Digitalni izziv za Digitalno Slovenijo (Digital Challenge for Digital Slovenia). Naš namen je bil poiskati vse ključne deležnike na področju digitalizacije ter jih povabiti k sodelovanju pri razmišljanju o prihodnjih ciljih Slovenije na tem področju. Delavnic se je udeležilo preko 150 deležnikov (resorji, akademiki, nevladne organizacije, podjetja, SRIP-i). Z njimi smo po posameznih prednostnih področjih prihajajoče strategije Digitalna Slovenija 2030 razpravljali o ključnih ciljih in ukrepih.

Tudi Evropska komisija prepoznava digitalno preobrazbo kot ključni dejavnik za nadaljnji razvoj, napredek, krepitev konkurenčnosti in uvajanje novosti na evropskem ozemlju. V ta namen so pripravili veliko strateških dokumentov, smernic, belih knjig in programov, vse to pa nadgradili z digitalnim kompasom, s katerim bi se digitalne ambicije EU do leta 2030 prelile v konkretne ukrepe.

Strategija Digitalna Slovenija 2030 bo predvidoma zaključena in potrjena na Vladi Republike Slovenije do konca leta 2021.

Standardizacija na področju IKT

E-poslovanje na podlagi enotnih, globalnih odprtih standardov za zagotavljanje interoperabilnosti med IT-sistemi, elektronskimi storitvami in aplikacijami poslovnih partnerjev, ki presegajo nacionalne okvire poslovanja, zagotavlja ključne pogoje za vzpostavitev enotnega trga EU. IKT-specifikacije so temelj razvoja na področju interneta in e-poslovanja. V zadnjih desetletjih številne najpogosteje uporabljene tehnične specifikacije s področja IKT pripravljajo organizacije, forumi in konzorciji, ki so postali vodilni organi za njihov razvoj.

Ministrstvo za javno upravo je pristojno tudi za informacijsko družbo in kot tako deluje na področju standardizacije IKT. Sodeluje pri potrjevanju pravnega statusa IKT-specifikacij mednarodnih, sektorskih in tehnoloških organizacij (W3C, OASIS, IETF) na podlagi uredbe EU 1025/2012, ki tem tehničnim specifikacijam podeljuje enak status v javnem naročanju kakor formalnim standardom uradnih standardizacijskih organizacij na nacionalni (SIST) in EU-ravni (ETSI, CEN, CENELEC). To javnim organom omogoča, da pri nakupu strojne in programske IT-opreme in IT-storitev uporabijo celoten obseg specifikacij. To pa omogoča večjo konkurenco na trgu in zmanjšuje tveganje za odvisnost od posameznih IT-rešitev in njihovih ponudnikov oziroma tveganje za zaklepanje v lastniške sisteme (angeško vendor lock-in). S tem ministrstvo spodbuja na standardih temelječi razvoj IKT-storitev in aplikacij za zagotovitev interoperabilnosti tako na nacionalni kot na čezmejni ravni.

Potrjene IKT-specifikacije na ravni EU.

Digitalizacija družbe in gospodarstva z inovativno in intenzivno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij ima velike zmogljivosti za rast ter je osnova za dolgoročni razvoj in konkurenčnost tako Slovenije kot Evrope. Ocenjeno je, da lahko digitalno proaktivna podjetja poslujejo do desetkrat bolje kot istovrstna podjetja, ki digitalnih tehnologij še ne uporabljajo. Digitalizacija poslovnih procesov lahko močno izboljša prilagodljivost poslovnih procesov, poveča učinkovitost in inovativnost ter s tem konkurenčnost v novem digitalnem poslovnem in družbenem okolju.

Digitalizacija ni le stvar podjetij, ampak celotne družbe, saj ne pripomore zgolj k produktivnosti in učinkovitosti gospodarstva, ampak tudi k širšemu družbenemu in gospodarskemu razvoju. Nove storitve in rešitve na vseh področjih družbe nam omogočajo, da digitalizacijo uporabljamo za nove oblike poslovanja, komunikacije, izobraževanja, zabave in na drugih specializiranih področjih.

Elektronska identifikacija in storitve zaupanja po eIDAS

Nove tehnologije za pridobivanje, prenašanje in zbiranje informacij prinašajo veliko količino podatkov in s tem tudi določena tveganja. Uredba eIDAS (Electronic Identification Authentication and Signature) je skupni zakonski temelj za elektronsko identifikacijo v državah članicah. Z načelom vzajemnega priznavanja in vzajemnega sprejemanja sistemov za elektronsko identifikacijo poenostavlja uporabo elektronskih poti za preverjanje istovetnosti pravnih oseb in državljanov. S tem omogoča večjo pravno varnost elektronskega sodelovanja ter krepi zaupanje posameznikov, pravnih oseb in javnih organov v digitalni svet in elektronske transakcije na notranjem trgu.

Elektronsko poslovanje namreč vključuje nekatere ključne elemente, ki poleg elektronske povezljivosti zagotavljajo izvedbo vseh dejavnosti pri poslovanju med podjetji, javnimi organi in državljani na elektronski način. Zaradi zagotavljanja tehnične in pravne interoperabilnosti ter enotnega, varnega in nemotenega izvajanja elektronskih transakcij na celotnem notranjem trgu je EU poenotila okvir izvajanja in ponujanja osnovnih gradnikov za omogočanje e-poslovanja, ki vključujejo devet storitev zaupanja:

  • izdaja kvalificiranih potrdil za elektronske podpise,
  • potrjevanje veljavnosti kvalificiranih elektronskih podpisov,
  • hramba kvalificiranih elektronskih podpisov,
  • izdaja kvalificiranih potrdil za elektronske žige,
  • potrjevanja veljavnosti kvalificiranih elektronskih žigov,
  • hramba kvalificiranih elektronskih žigov,
  • izdaja kvalificiranih elektronskih časovnih žigov,
  • kvalificirana storitev elektronske priporočene dostave,
  • izdaja kvalificiranih potrdil za avtentikacijo spletišč.

Ključna cilja sta pospešitev čezmejnega elektronskega poslovanja ter okrepitev zaupanja v spletno okolje in elektronske transakcije na notranjem trgu EU, s čimer po eni strani omogočamo povečanje konkurenčnosti poslovnim subjektom, po drugi strani pa širimo dostopnost različnih storitev in produktov prebivalcem ter s tem izboljšujemo kakovost življenja.

Na Ministrstvu za javno upravo, ki je pristojno za informacijsko družbo, usklajujemo priprave nacionalnega okolja za začetek uporabe Uredbe eIDAS. Prenavljamo obstoječo zakonodajo, ki bo po novem vključevala tudi izdajo nacionalnega sredstva elektronske identifikacije, ter skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve pripravljamo izdajo eID na osebni izkaznici.

Nacionalni zanesljivi seznam ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja

Nacionalni zanesljivi seznam ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja vsebuje informacije o ponudnikih kvalificiranih storitev zaupanja, ki jih nadzira Republika Slovenija, skupaj z informacijami o kvalificiranih storitvah zaupanja, ki jih ti zagotavljajo v skladu z ustreznimi določbami iz uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi direktive 1999/93/ES.
 
V skladu z Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (Uradni list RS, št. 46/2016 z dne 30. junija 2016) zanesljivi seznam vodi in objavlja ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo, ki izvaja tudi naloge nadzornega organa po uredbi (EU) št. 910/2014 in nadzor po nacionalni uredbi o izvajanju uredbe (EU) št. 910/2014.

Povezava na evropski seznam nacionalnih zanesljivih seznamov storitev zaupanja

Pogoji za izvajanje kvalificiranih storitev zaupanja, katere vrste kvalificiranih storitev obstajajo, kako postati ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja.

Nadzorni organ

Odgovorna oseba za neposredno izvajanje inšpekcijskega nadzora

Elektronsko poslovanje

Področje elektronskega poslovanja urejata Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki ureja splošna določila za e-poslovanje in veljavnost sklepanja pogodb v elektronski obliki, in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), ki ureja vprašanja glede sedeža ponudnikov storitev, komercialnih sporočil, elektronskih pogodb, odgovornosti posrednikov, kodeksov ravnanja, zunajsodnega reševanja sporov, sodnega varstva in sodelovanja med državami članicami. Navedena predpisa v pravni red Republike Slovenije prenašata Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2000/31/ES o elektronskem poslovanju na trgu, ki med drugim zahteva vzpostavitev kontaktnih točk v državah članicah.

Kontaktna točka, vzpostavljena na Ministrstvu za javno upravo, daje splošne informacije o pogodbenih pravicah in obveznostih ter o mehanizmih za pritožbo in pravnih sredstvih, ki so na voljo v primeru sporov, vključno s praktičnimi vidiki uporabe teh mehanizmov. Na voljo so tudi informacije glede organov, združenj ali organizacij, pri katerih lahko prosilci dobijo nadaljnje informacije ali praktično pomoč.

Prosti pretok neosebnih podatkov

Digitalni podatki, ki jih ustvarjajo naše naprave, so vir informacij za načrtovanje bolj učinkovitega, produktivnega in inovativnega modela poslovanja in delovanja. Da bi podatkovno gospodarstvo čim bolje izkoristili za rast in zaposlovanje, je bil v okviru Evropske iniciative za prosti pretok neosebnih podatkov in vzpostavitve čezmejnega poslovanja EU sprejet nadaljnji evropski zakonodajni okvir za prosti pretok neosebnih podatkov v EU. Za podatke, ki niso osebni, uredba (EU) 2018/1807 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji zagotavlja:

  • prosti čezmejni pretok neosebnih podatkov: določa okvir za shranjevanje in obdelavo podatkov povsod v EU ter za postavljanje omejitev glede lokalizacije neosebnih podatkov;
  • razpoložljivost podatkov za pristojne organe: lahko dostopajo do podatkov za opravljanje svojih uradnih dolžnosti ne glede na to, kje v EU se podatki hranijo.

Uredba spodbuja tudi k oblikovanju kodeksov samoregulacije za storitve v oblaku, da bi olajšala zamenjavo ponudnikov in pripomogla k večjemu zaupanju med subjekti.

Za izvajanje uredbe je Republika Slovenija sprejela Uredbo o izvajanju uredbe (EU) o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (izvedbena uredba). V skladu s sprejeto ureditvijo Ministrstvo za javno upravo opravlja naloge enotne kontaktne točke, ki uporabnikom zagotavlja splošne informacije o omenjeni uredbi in je v zvezi z uporabo te evropske uredbe v stiku z enotnimi kontaktnimi točkami drugih držav članic EU in Evropsko komisijo.

Ministrstvo za javno upravo je tudi enotna spletna informacijska točka za objavo informacij o postavljenih nacionalnih zahtevah glede lokalizacije neosebnih podatkov v zakonodaji in drugih splošnih predpisih. Izvedbena uredba zavezuje vsa ministrstva in njihove organe, da podajo vse potrebne informacije o morebitnih omejitvah, ki jih glede lokalizacije neosebnih podatkov v okviru resorjev postavljajo s svojimi splošnimi predpisi.

Ozadje, povezave, spremljajoči evropski dokumenti o uporabi, shranjevanju in prenosu neosebnih podatkov so dostopni na spletni strani Evropske komisije.

Nove tehnologije

Umetna inteligenca

Slovenija je na podlagi evropskega strateškega dokumenta Umetna inteligenca za Evropo in dokumenta Usklajeni načrt za umetno inteligenco začela pripravo Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 (NpUI), ki bo vseboval tudi konkretnejše ukrepe in kazalce, izvedbene instrumente in finančna sredstva. Slovenija bo s sprejetjem in izvajanjem nacionalnega programa učinkovito in pravočasno nadgradila obstoječi nacionalni podporni sistem dejavnostim na področju umetne inteligence. Vanj bo vključila predstavnike države, gospodarstva, akademskega področja, stanovskih združenj in nevladnih organizacij.

V medresorski delovni skupini, ki bo pripravila nacionalni program, sodelujejo predstavniki več ministrstev in vladnih služb, saj je področje umetne inteligence multidisciplinarno. K sodelovanju v medresorski delovni skupini smo povabili tudi zunanje strokovnjake in predstavnike zunanjih deležnikov (Slovenska digitalna koalicija, Slovensko društvo za umetno inteligenco, Digitalni glasnik Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Strateško razvojno inovacijska partnerstva – Pametna mesta in skupnosti, Strateško razvojno inovacijska partnerstva – Tovarne prihodnosti, Institut Jožef Stefan, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in druge).

Na Ministrstvu za javno upravo smo pripravili prvi osnutek nacionalnega programa, v zvezi s katerim smo zbrali pripombe vseh članov medresorske delovne skupine in širše strokovne javnosti (približno 700 pripomb je podalo dvanajst ministrstev in vladnih služb, šest zunanjih strokovnjakov in trije predstavniki deležnikov iz gospodarstva in raziskovalnega področja).

Nacionalni program je 27.5.2021 potrdila Vlada Republike Slovenije.

 

Tehnologija veriženja podatkovnih blokov (blockchain)

Slovenija postaja pomemben sestavni del evropskega in svetovnega ekosistema pri razvoju tehnologije veriženja podatkovnih blokov. V okviru Slovenske digitalne koalicije deluje delovna skupina Blockchain. Vzpostavljen je The Blockchain Think Tank Slovenia, ki združuje različne deležnike iz gospodarstva, raziskovalno-akademske sfere, nevladnih organizacij itn. Maja leta 2018 je bil sprejet Akcijski načrt za pripravo podlag za pospešeno implementacijo uporabe tehnologije veriženja blokov (tehnologij blockchain) in oblikovanje ustreznega okolja za pospešeno regulacijo kriptovalut na odločilnih regulatornih področjih. Z omenjenim akcijskim načrtom je bilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prepoznano kot nosilno ministrstvo za razvoj tehnologij veriženja podatkovnih blokov in nosilec pospeševanja zagonskih rešitev za veriženje podatkovnih blokov.

Internet stvari

V Strategiji razvoja informacijske družbe je med tehnološkimi prioritetami poudarjena tudi tehnologija internet stvari, ki pojmuje koncept povezovanja naprav z vgrajenimi senzorji v internet ter omogoča, da naprave med seboj komunicirajo in si izmenjujejo podatke, na podlagi katerih lahko sprejemajo odločitve in delujejo. Med vsebinske prednostne strategije so umeščeni pametna mesta in skupnosti. Cilj uporabe tehnologije interneta stvari v mestih in skupnostih je razviti povezan inteligentni sistem, ki bo prispeval h gospodarskim dejavnostim, izboljšal zadovoljstvo občanov z javnimi storitvami, prispeval k javni varnosti, trajnostnemu upravljanju okolja, učinkovitejšemu upravljanju mest ter spopadanju z drugimi izzivi, s katerimi se ukvarjajo mesta in skupnosti.

Pametna mesta in skupnosti

Digitalizacija mest in skupnosti vključuje družbene, gospodarske, urbane, mobilnostne, izobraževalne, tehnološke in kulturne spremembe. Mesta in skupnosti s tem postajajo izhodišča za digitalno preoblikovanje celotne družbe.

Pametno mesto ali skupnost je sposobno učinkovito upravljati vire za zadovoljevanje družbenih, gospodarskih in okoljskih potreb v korist prebivalcev. To je zahtevna naloga, saj so mesta in skupnosti pogosto organizirani po ločenih področjih in so le redko upravljani kot celovita entiteta. Poleg tega odločevalci običajno nimajo niti vpogleda v dogajanje v mestu ali skupnosti v realnem času niti kakovostnih agregiranih podatkov, na podlagi katerih bi lahko sprejemali odločitve.

Strateško vodenje digitalnega preoblikovanja mest in skupnosti temelji na dolgoročnih razvojnih strategijah in razvojnih partnerstvih, ki omogočajo neovirano sodelovanje med lokalnimi skupnostmi, gospodarskimi sektorji in vrednostnimi verigami. Nenačrtno uvajanje digitalnih tehnologij lahko že v izhodišču močno zmanjša potencial izrabe prednosti, ki temelji na:

  • povezovanju, odprtosti in dostopnosti,
  • uporabi standardnih rešitev,
  • pravilih interoperabilnosti,
  • analizi masovnih podatkov in
  • souporabi digitalne infrastrukture.

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo pametna mesta in skupnosti na svojih spletnih straneh objavljata številna gradiva in predlagane rešitve na temo pametnih mest in skupnosti. V letu 2020 je Fakulteta za elektrotehniko izvedla analizo stanja digitalizacije občin, ki prikazuje stanje po posameznih občinah v Sloveniji. 

Upravljanje interneta

Internet je vseprisotno komunikacijsko omrežje informacijskih virov, ki s preprostim dostopom do raznovrstnih vsebin in storitev v temeljih spreminja načine delovanja sodobne družbe. V globaliziranem svetu je učinkovito komunikacijsko sredstvo za prost pretok informacij, ki je izrazito spremenilo komunikacijsko podobo sodobnega sveta. Zato sta dostop do interneta in uporaba njegovih storitev na splošno razumljena kot človekova pravica 21. stoletja.

Slovenska digitalna koalicija – Digitalna.si

Slovenska digitalna koalicija Digitalna.si je usklajevalni in posvetovalni odprti forum enakopravnih deležnikov in deluje na področju digitalizacije podjetništva in industrije, pametnih mest, elektronskega poslovanja, e-veščin, e-vključenosti, kibernetske varnosti, interneta in po potrebi tudi na drugih razvojnih področjih digitalne družbe.

Koalicija je namenjena usklajevanju digitalnega preoblikovanja Slovenije v skladu s strateškimi dokumenti Digitalna Slovenija 2020 v sodelovanju z deležniki iz gospodarstva, raziskovalno-razvojnega sektorja, civilne družbe in javnega sektorja.

Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (Mreža NVO-VID)

Digitalizacija vse bolj očitno vpliva na življenje slehernega državljana. Prav s sodelovanjem v današnjem tehnološko podprtem in informacijsko bogatem okolju namreč državljani sooblikujejo digitalno okolje, ki je bistvenega pomena za demokratične procese in prakse in je kontekst, v katerem je mogoče uveljavljati pravice do družbenega, gospodarskega in političnega sodelovanja. Pri tem je ključno, da je možnost sodelovanja oziroma vključenosti v informacijsko družbo zagotovljena res prav vsem državljanom. Pomemben deležnik pri uresničevanju potreb in interesov vseh državljanov je nevladni sektor. Ministrstvo za javno upravo sodeluje z nevladnimi organizacijami pri pripravi predpisov, uresničevanju strategij in ciljev ter na vseh potrebnih ravneh. 

Na področju informacijske družbe je izjemnega pomena sodelovanje z mrežo nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (Mreža NVO-VID). Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo si prizadeva za kakovostno življenje v informacijski družbi in za opolnomočenje ljudi s pomočjo digitalnih tehnologij. Mreža NVO-VID povezuje 32 društev, zvez društev, zasebnih zavodov, fundacij, socialnih podjetij in zadrug, od katerih jih ima 7 status nevladne organizacije v javnem interesu na področju razvoja informacijske družbe.

Digitalna inovacijska stičišča (DIH)

Digitalno inovacijsko stičišče (angleško Digital innovation hub, DIH) je organizacija ali koordinirana skupina organizacij z dopolnjujočimi se različnimi vrstami strokovnega znanja, ki deluje nepridobitno kot podpora podjetjem, še posebej mikro-, malim in srednje velikim podjetjem, ter javnemu sektorju pri njihovi digitalni preobrazbi.

Namen digitalnih inovacijskih stičišč je zagotavljanje potrebne mednarodne konkurenčnosti evropskega prostora pri uvajanju digitalne preobrazbe. DIH daje podporo podjetjem, državni upravi, pa tudi državljanom, skratka vsem, ki z uporabo naprednih tehnologij uvajajo bodisi nove načine delovanja, modele in procese bodisi storitve in proizvode. Da bodo digitalna inovacijska stičišča lahko izpolnila svoj namen, je ključno, da so blizu svojim uporabnikom. Zato je poleg sektorske usmerjenosti smiselna tudi njihova geografska razporeditev po evropskem in tudi državnem območju tako, da ima vsaka država članica vsaj eno stičišče. Na državni ravni je pomembno, da stičišče deluje v skladu s sprejetimi razvojnimi podlagami in svoje dejavnosti v glavnem usmerja v zapolnjevanje vrzeli. Več informacij o aktualnih vsebinah, povezanih z DIH, je objavljenih tudi na spletni strani Evropske komisije.

Ker je digitalizacija pomembna in nujna, moramo med seboj ustrezno povezati vse sodelujoče (na lokalni oziroma regionalni in državni ravni), pri tem pa zagotoviti podporne mehanizme, ki bodo omogočali dostop do znanja in opreme za testiranje razvitih rešitev. Tako bomo dosegli vse ravni slovenske družbe in spodbudili podjetja k razvoju rešitev za različne skupine prebivalstva. Za Slovenijo in njen razvoj je ključno odprto partnersko sodelovanje, podprto z inovacijskimi dejavnostmi. Da je digitalna razvitost države prednost, se je izkazalo tudi ob nedavnih spremenjenih razmerah in ukrepih, povezanih s posledicami epidemije covid-19.

V naši državi področje ustanavljanja DIH ni urejeno, zato za ustanovitev digitalnega inovacijskega stičišča niso predvidena posebna merila ali postopki registracije. Po podatkih Evropske komisije, ki vodi katalog digitalnih inovacijskih stičišč v Evropi, v Sloveniji obstaja deset DIH. Nastala so kot odziv na različne potrebe in priložnosti, kar pomeni, da so se usmerila na področja, kjer so bile zahteve okolja največje, ter se po potrebi specializirala za posamezne gospodarske sektorje.

Evropska komisija bo področje inovacijskih stičišč v prihodnje bolj uredila ter usklajevala z enega mesta, saj je njen cilj, da bi vsa evropska digitalna inovacijska stičišča (EDIH) delovala kot enotna skupnost, ki si bodo v medsebojno oporo in podporo pri uvajanju digitalne preobrazbe v posameznih državah. Ključni bodo tudi redno mreženje stičišč, izmenjava izkušenj in dobrih praks ter čezmejno sodelovanje.

Izbor EDIH bo potekal v dveh fazah: v prvi bodo postopek izbora opravile države članice, v drugi pa bo Evropska komisija med prejetimi predlogi članic opravila svoj postopek izbora. Sofinancirana bodo le tista stičišča, ki jih bo izbrala Evropska komisija v drugi fazi postopka. Javni poziv za slovenska digitalna inovacijska stičišča, ki želijo kandidirati za evropska digitalna inovacijska stičišča EDIH, smo objavili 23. oktobra 2020. 

Na podlagi ocen medresorske strokovne komisije slovenskega javnega poziva za izbor digitalnih inovacijskih stičišč za evropska digitalna inovacijska stičišča sta Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo predlagala, da se Evropski komisiji kot izbrane nacionalne kandidate za EDIH postopek predlaga: 

1.         4P DIH, Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana,

2.         DIGI-SI, Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor,

3.         SRC-EDIH, Razvojni center Novo mesto d.o.o., Podbreznik 15, 8000 Novo mesto.

Z izborom kandidatov se je dne 24.2.2021 seznanila Vlada Republike Slovenije.

Evropski programi na področju informacijske družbe

Ženske v digitalnem svetu (Women in Digital)

V času pospešenega razvoja naprednih tehnologij je eden od pomembnih vidikov opolnomočenja žensk tudi njihova izobraženost in usposobljenost za digitalno preobrazbo.

Spodbudni so izsledki najnovejše raziskave Evropske komisije o položaju žensk v digitalnem svetu, v kateri so Slovenke uvrščene nad povprečje EU in so bolje digitalno izobražene kot njihove evropske kolegice. Zasluge za to pripisujemo dobremu izobraževalnemu sistemu in številnim projektom za izboljšanje digitalnih kompetenc.

Kontaktna točka, ki je vzpostavljena na Ministrstvu za javno upravo, je v skladu z Deklaracijo Ženske v digitalnem svetu (Women in Digital) ter spodbuja in uresničuje ukrepe za:

  • oblikovanje nacionalne strategije za spodbujanje udeležbe žensk pri digitalni preobrazbi,
  • spodbujanje izdajateljev televizijskih programov za pozitivno javno podobo žensk,
  • spostavljanje evropskega dneva deklet in žensk na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
  • spodbujanje podjetij k boju proti spolni diskriminaciji pri delu,
  • spolno bolj uravnoteženo sestavo odborov in organov, ki se ukvarjajo z digitalnimi vprašanji.

Podpora iz okolja pri samostojnem življenju (Active Assisted Living Programme – AAL)

Evropska unija je informacijsko-komunikacijske tehnologije priznala kot ključni dejavnik pri odgovarjanju na izzive, ki jih prinaša staranje prebivalstva. Udeležba Evropske unije v skupnem programu AAL 2 (Podpora iz okolja pri samostojnem življenju) je temeljna za uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij za aktivno, neodvisno, kakovostno in zdravo staranje.

Večletni raziskovalni program AAL 2 je nadaljevanje programa AAL 1, ki ga je leta 2008 začelo 20 držav članic in 3 pridružene članice. Evropska unija po 185. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sodeluje v njem z znatnim finančnim prispevkom prek okvirnega programa za raziskave in inovacije.

Program se osredotoča na uporabne raziskave, pri katerih se izdelki in storitve za starejše prebivalstvo, ki temeljijo na informacijsko-komunikacijskih tehnologijah, lahko začnejo tržiti v dveh do treh letih. Države, ki sodelujejo v programu AAL 2, so njegove glavne lastnice.

Rešitve za podporo iz okolja pri samostojnem življenju obsegajo znane izdelke, kot so obeski, ki sprožijo javni alarm, opomniki za tablete ali dnevne dejavnosti, pa tudi naprednejše rešitve, na primer pametne življenjske prostore, pametne izdelke ali digitalne informacijske storitve.

Kontaktna točka, vzpostavljena na Ministrstvu za javno upravo, je v skladu z določili Sporazuma o sodelovanju med Republiko Slovenijo in mednarodnim združenjem AAL ter skrbi za izvajanje skupnih delovnih programov in mednarodnih razpisov, vzpostavitev skupnega letnega proračuna in proračunske kontrole ter izbor in izvajanje projektov kot tudi za skupno financiranje izbranih projektov in drugih dejavnosti, ki izhajajo iz mednarodnih konzorcijskih pogodb. Zagotavlja tudi podporo združenju AAL pri polletnih poročanjih, revizijah ter pripravi vmesnih in končnih poročil slovenskih prijaviteljev.

Strategija Evropske unije za alpsko regijo – EUSALP

Makroregionalna strategija EU za alpsko regijo (EUSALP) vključuje Slovenijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Švico, Lihtenštajn in Francijo ter predstavlja okvir, ki bo vsem državam, regijam ter ustreznim deležnikom in institucijam omogočil, da oblikujejo čezmejne strateške pristope, mednarodne projekte, povezovanje in sodelovanje v korist celotnega območja. Cilj EUSALP je zmanjševanje regionalnih razlik, hkrati pa ustvarjanje sinergij za rast in razvoj v teh državah. Slovenija zaradi svoje geografske lege spada med članice alpske regije, ki je gospodarsko ena najrazvitejših regij v Evropi. Republika Slovenija želi s sodelovanjem v EUSALP prenesti svoja znanja in izkušnje na druge članice, hkrati pa pridobiti znanja in izkušnje od njih. EUSALP se izvaja v devetih akcijskih skupinah. Ministrstvo za javno upravo sodeluje v peti akcijski skupini, ki pokriva področje elektronskih povezav za prebivalce in spodbujanje dostopa do javnih storitev.

V peti akcijski skupini že poteka projekt Pametne vasi, ki ga kot partner iz Slovenije vodi Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. V ospredju projekta je digitalizacija vasi, ki bo spodbujala razvoj storitev in podjetništva ter socialne inovacije, s katerimi bi izboljšali življenjske in delovne razmere v gorskih in ruralnih okoljih. Projekt prispeva k izboljšanju možnosti za razvoj inovacij z dveh vidikov – organizacijskega in družbenega, ki z vzpostavitvijo in sodelovanjem regionalnih skupin deležnikov (RSG) vključuje politično, poslovno in akademsko raven ter civilno družbo, ter tehnološkega, ki predvideva oblikovanje platforme za digitalno izmenjavo (Digital Exchange Platform – DEP) in orodjarno (Toolbox) z novimi digitalnimi produkti. Rezultati upoštevanja obeh vidikov in njihov prenos na politično raven bodo znatno izboljšali politične okvirje in možnosti za razvoj digitalnih inovacij.

Zakonodaja