Digitalne kompetence

Digitalne kompetence vključujejo samozavestno, kritično in odgovorno uporabo digitalnih tehnologij pri učenju, delu in sodelovanju v družbi. Opredeljene so kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov.

Okvir za oblikovanje politike digitalnih kompetenc ter njihov razvoj in merjenje (angleško The Digital Competence Framework for Citizen - DigComp) razčleni digitalne kompetence na pet ključnih področij: 

• informacijska in podatkovna pismenost,
• komuniciranje in sodelovanje v okviru digitalnih tehnologij,
• ustvarjanje digitalnih vsebin,
• varnost in
• kompetence reševanja problemov.

DigComp verzija 2.2. pozna osem ravni digitalnih kompetenc, Program politike "Pot v digitalno desetletje" pa razumevanje ravni digitalnih kompetenc skrči na dve ključni:

• osnovna digitalna znanja in spretnosti, ki pomenijo sposobnost opravljanja z uporabo digitalnih sredstev vsaj ene od aktivnosti, povezane z naslednjimi področji: informacije, komunikacija in sodelovanje, ustvarjanje vsebin, varnost in osebni podatki, ter reševanje problemov,
• napredna digitalna znanja in spretnosti, ki pomenijo znanja in spretnosti ter poklicne kompetence, strokovno usposobljenost, ki zahtevajo znanje in izkušnje, potrebne za razumevanje, zasnovo, razvoj, upravljanje, preskušanje, uvajanje, uporabo in vzdrževanje digitalnih tehnologij, izdelkov in storitev.

Dostopnost

Namen Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij je uporabnikom omogočiti lažji dostop do informacij in storitev javnega sektorja ter lažje uveljavljanje pravic vseh prebivalcev in prebivalk.

Organi javnega sektorja za ustvarjanje, zbiranje in zagotavljanje informacij in storitev, ki so bistvene za javnost vedno pogosteje uporabljajo internet. S tega vidika je pomembno, da so vsebine, objavljene na spletiščih in mobilnih aplikacijah, dostopne vsem uporabnikom. Navedeno je še zlasti pomembno za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti, ki so pogosto prikrajšani za dostop do informacij in storitev ter s tem digitalno izključeni. Spletna mesta, orodja in tehnologije morajo biti zasnovani tako, da jih lahko uporabljajo vsi uporabniki, ne glede na njihove morebitne oviranosti.

Zavezanci po Zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje. Vsi ti, razen v zakonu določenih izjem, morajo zagotavljati skladnost s harmoniziranim standardom SIST EN 301 549 – Zahteve za dostopnost IKT produktov in storitev (spletišča in mobilne aplikacije morajo biti zaznavni, delujoči, razumljivi, robustni in s tem dostopni), pripraviti oceno nesorazmernega bremena, objaviti izjavo o dostopnosti (in jo redno posodabljati) ter zagotavljati povratni mehanizem. Zakon jasno določa tudi, katere zahteve glede dostopnosti morajo izpolnjevati spletišča in mobilne aplikacije.

Sovražni govor na spletu

Sovražni govor je težko enoznačno določiti. Pri tem velja, da gre za žaljivo razpravo, usmerjeno v inherentne značilnosti skupin ali posameznikov, kot so denimo rasa, nacionalnost, vera, spol, svetovno-nazorsko ali politično prepričanje, pri čemer je posledica običajno javno spodbujanje k nasilju ali sovraštvu.

Razširjenost in "sprejetost" sovražnega govora je v Sloveniji velik problem. Da se ga lotevamo premalo resno, kaže tudi poziv Sveta Evrope, ki je Slovenijo konec oktobra 2018 spodbudil, naj okrepi boj proti sovražnemu govoru, zlasti na družbenih omrežjih.

Boja proti sovražnemu govoru smo se v letu 2023 lotili s kampanjo "Ugrizni se v sovražni jezik" in javnim natečajem za osnovnošolce »Mladi skupaj proti sovražnemu govoru«.

Neresnične informacije na spletu

Neresnične informacije predstavljajo enega izmed ključnih izzivov naše družbe. Kljub temu da se nekateri primeri neresničnih informacij zdijo nedolžni ali le poskus zabave, je veliko neresničnih novic lahko škodljivih, zlonamernih ali celo nevarnih. Neresnične informacije so ustvarjene, da spremenijo naša prepričanja in stališča, tako da bodo na koncu spremenila tudi naše vedenje. Če verjamemo lažnim novicam, potem bi lahko rekli, da avtor lažnih informacij vodi naša prepričanja.

Ločimo med neresničnimi, zavajajočimi in lažnimi informacijami:

• Neresnične oziroma napačne informacije (angleško disinformation), so preverjeno netočne in z različnimi cilji namenoma manipulirajo z javnostjo ali zasledujejo določen ekonomski interes, in s tem povzročajo javno škodo.
• Zavajajoče informacije (angleško misinformation), so prav tako preverjeno netočne, vendar se širijo brez izvornega namena, pogosto zato, ker uporabniki verjamejo, da so točne in pravilne.
• Lažne informacije (angleško fake news), so namerno oblikovane, senzacionalne, čustveno nabite, zavajajoče ali popolnoma izmišljene informacije, ki posnemajo obliko osrednjih novic.

Ženske v digitalni preobrazbi

V času pospešenega razvoja naprednih tehnologij je eden od pomembnih vidikov opolnomočenja žensk tudi njihova izobraženost in usposobljenost aktivno vključenost v digitalnem okolju.

Vzpodbudni so izsledki najnovejše raziskave Evropske komisije o položaju žensk v digitalni preobrazbi (vsebina v angleščini), kjer so Slovenke uvrščene nad povprečje EU in so bolje digitalno izobražene kot njihove evropske kolegice. Zasluge za to pripisujemo dobremu izobraževalnemu sistemu in številnim projektom, ki se zavzemajo za dvig digitalnih kompetenc.

Nacionalna kontaktna točka za področje žensk v digitalizaciji je vzpostavljena v skladu z Deklaracijo o zavezanosti žensk k digitalni preobrazbi in vzpodbujanju ter uresničevanju ukrepov na področjih:

• oblikovanja nacionalne strategije za spodbujanje udeležbe žensk pri digitalni preobrazbi;
• vzpodbujanja izdajateljev televizijskih programov za pozitivno javno podobo žensk;
• vzpostavljanja evropskega dneva deklet in žensk na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij;
• vzpodbujanja podjetij k boju proti spolni diskriminaciji pri delu;
• napredovanja glede spolno uravnotežene sestave odborov in organov, ki se ukvarjajo z digitalnimi vprašanji.

Preoblikovanje zdravstvenega in oskrbnega sistema

Obzorje Evropa (Horizon Europe) je nov okvirni program Evropske unije za raziskave in inovacije in je aktiven v obdobju med leti 2021 in do konca leta 2027. Proces strateškega načrtovanja tega programa se osredotoča predvsem na globalne izzive in steber evropske industrijske konkurenčnosti podjetij. Obsega tudi del širitev udeležbe in krepitev evropskega raziskovalnega prostora.

Večletni raziskovalni program Preoblikovanje zdravstvenega in oskrbnega sistema (angleško Transforming Health and Care System - THCS) je nadaljevanje programa Skupni program za aktivno in oskrbovano življenje (angleško Active and Assisted Living Joint Programme - AAL JP) in se še naprej osredotoča na uporabne raziskave in inovacije, ki temeljijo na  uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij za aktivno, neodvisno, kakovostno in zdravo staranje.

Evropska unija v programu sodeluje z ukrepom so-financiranja evropskega partnerstva v poglavju Zdravje (angleško Cluster Health), ukrep: Obsežne inovacije in preoblikovanje zdravstvenih sistemov v digitalni in starajoči se družbi (angleško Large-scale innovation and transformation of health systems in a digital and ageing society).

Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo si bomo še naprej prizadevali za izboljšanje zdravja in zdravstvene nege v starajoči se družbi, to je družbi, ki temelji na podatkih in digitalni družbi, ki prehaja na celostno obravnavo zdravja in je osredotočena na osebni pristop prek primerne zdravstvene politike in raziskav zdravstvenih sistemov.

Nacionalna kontaktna točka je vzpostavljena na Ministrstvu za digitalno preobrazbo in skrbi za izvajanje skupnih delovnih programov in mednarodnih razpisov, za vzpostavitev skupnega letnega proračuna in proračunske kontrole ter izbor in izvajanje projektov kot tudi za skupno financiranje izbranih projektov in drugih dejavnosti, ki izhajajo iz mednarodnih konzorcijskih pogodb. Zagotavlja tudi podporo koordinatorju THCS pri polletnih poročanjih, revizijah ter pripravi vmesnih in končnih poročil slovenskih prijaviteljev.

Podpora pri samostojnem življenju

Evropska unija je informacijsko-komunikacijske tehnologije priznala kot ključni dejavnik pri odgovarjanju na izzive, ki jih prinaša staranje prebivalstva. Udeležba Evropske unije v skupnem programu Podpora iz okolja pri samostojnem življenju (angleško Active Assisted Living Programme - AAL) je temeljna za uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij za aktivno, neodvisno, kakovostno in zdravo staranje.

Večletni raziskovalni program AAL 2 je nadaljevanje programa AAL 1, ki ga je leta 2008 začelo dvajset držav članic in tri pridružene članice. Evropska unija po 185. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v njem sodeluje z znatnim finančnim prispevkom prek okvirnega programa za raziskave in inovacije.

Program se osredotoča na uporabne raziskave, pri katerih se izdelki in storitve za starejše prebivalstvo, ki temeljijo na informacijsko-komunikacijskih tehnologijah, lahko začnejo tržiti v dveh do treh letih. Države, ki sodelujejo v programu AAL 2, so njegove glavne lastnice.

Rešitve za podporo iz okolja pri samostojnem življenju obsegajo znane izdelke, kot so obeski, ki sprožijo javni alarm, opomniki za tablete ali dnevne dejavnosti in tudi naprednejše rešitve, na primer pametne življenjske prostore, pametne izdelke ali digitalne informacijske storitve.

Kontaktna točka, vzpostavljena na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, je v skladu z določili Sporazuma o sodelovanju med Republiko Slovenijo in mednarodnim združenjem AAL ter skrbi za izvajanje skupnih delovnih programov in mednarodnih razpisov, za vzpostavitev skupnega letnega proračuna in proračunske kontrole ter izbor in izvajanje projektov kot tudi za skupno financiranje izbranih projektov in drugih dejavnosti, ki izhajajo iz mednarodnih konzorcijskih pogodb. Zagotavlja tudi podporo združenju AAL pri polletnih poročanjih, revizijah ter pripravi vmesnih in končnih poročil slovenskih prijaviteljev.

Mreža nevladnih organizacij

Digitalizacija vse bolj očitno vpliva na življenje slehernega prebivalca. Prav s sodelovanjem v današnjem tehnološko podprtem in informacijsko bogatem okolju namreč prebivalci sooblikujejo digitalno okolje, ki je bistvenega pomena za demokratične procese in prakse ter predstavlja kontekst, v katerem je mogoče uveljavljati pravice do družbenega, gospodarskega in političnega sodelovanja. Pri tem je ključno, da je možnost sodelovanja oziroma vključenosti v informacijsko družbo zagotovljena prav vsem prebivalcem. Pomemben deležnik pri uresničevanju potreb in interesov vseh prebivalcev je nevladni sektor. 

Na področju informacijske družbe je izjemnega pomena sodelovanje z Mrežo nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (Mreža NVO-VID). Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo si prizadeva za kakovostno življenje v informacijski družbi in opolnomočenje ljudi s pomočjo digitalnih tehnologij. Mreža NVO-VID povezuje 32 društev, zvez društev, zasebnih zavodov, fundacij, socialnih podjetij in zadrug, od katerih jih ima 7 status nevladne organizacije v javnem interesu na področju razvoja informacijske družbe.

Zakonodaja