Skoči do osrednje vsebine

Novice

Prilagodite izpis

Filters.LEGEND_TITLE
Ponastavi
  • 25. 3. 1991: Rupel: »JLA naj zapusti Slovenijo do 30. junija«

    O stanju gospodarstva sta za medije spregovorila Pučnik in Bajt. Vrelišču se je bližala proračunska razprava o sredstvih za vojsko, policijo in mednarodne odnose ter na drugi strani zdravstvo, šolstvo in socialo. Peterle, Rupel in Oman so sodelovali v pogovorih na Dunaju. Britanski Independent je pisal o strahovih Slobodana Miloševića, ki jih je videl v povezavi s Cio in Vatikanom.

  • 24. 3. 1991: O uspešnosti slovenske Teritorialne obrambe in slovenskih smučarskih skakalcev ter o destruktivnem delovanju slovenske opozicije

    V nedeljo se je končala tridnevna vaja slovenske Teritorialne obrambe (TO) na širšem območju Šmarjeških Toplic. Vajo je obiskal član slovenskega predsedstva Ivan Oman, ki je izrazil ponos, da lahko stoji pred slovensko vojsko. Ocenil je, da slovensko vojsko potrebujemo in da se tudi zaradi njene prisotnosti politične razmere v Sloveniji odvijajo v pravo smer. Namestnik obrambnega ministra Jelko Kacin in načelnik republiškega štaba TO Janez Slapar sta po zaključku vojaške vaje povedala, da so na vajo povabili tudi pripadnike JLA, ki pa niso želeli sodelovati. Po njunih besedah je slovenska TO takrat štela skoraj 80.000 pripadnikov, ki so bili v vsakem trenutku sposobni učinkovito obraniti Slovenijo. Obljubila sta, da se bo kmalu začel sprejem prvih slovenskih nabornikov.

  • Trideset let od vaje Premik 91, ki je slovenskemu narodu vlila samozavest

    Na Ministrstvu za obrambo smo danes slovesno odprli razstavo, posvečeno 30. obletnici mobilizacijsko-taktične vaje Premik 91. Odprtja razstave se je udeležil predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor. Razstava, ki je delo majorja Zvezdana Markovića iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske ter polkovnika v pokoju Vasilija Maraša, udeleženca vaje Premik ʹ91, bo na ogled na Ministrstvu za obrambo, pa tudi na Primorskem in Dolenjskem, kjer je vaja potekala, ter v Kadetnici v Mariboru.

  • 23. 3. 1991: Nadaljevala se je vojaška vaja Premik 91

    Nadaljevala se je vojaška vaja Premik 91, s katero je slovenska Teritorialna obramba potrjevala svojo pripravljenost na obrambo domovine. Nadaljuje se tudi pridobivanje zunanje politične podpore slovenski osamosvojitvi.
    Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je med konservativnimi političnimi kolegi v Veliki Britaniji iskal podporo za slovenske osamosvojitvene cilje. Medtem pa je predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan skupaj s predsednikom hrvaškega predsedstva dr. Franjom Tuđmanom in podpredsednikom jugoslovanskega predsedstva Stipetom Mesićem na prvem finalu svetovnega prvenstva v smučarskih poletih v Planici navijal za domače smučarje skakalce. Kljub odličnemu vzdušju med navijači slovenski orli kristalnega globusa niso osvojili.

  • 22. 3. 1991: Začela se je vojaška vaja Premik 91

    V okviru priprav na osamosvojitev Slovenije se je slovenska Teritorialna obramba pripravljala na možnost agresije Jugoslovanske ljudske armade. 22. marca 1991 se je začela vojaška vaja Premik 91, ki se je končala 24. marca 1991. Vojaška vaja Premik 91 se je začela z mobilizacijo bataljona TO na Severnem Primorskem in je potekala na večjih razdaljah, saj je bil izveden premik vojske na Dolenjsko. Na vojaški vaji so bili prisotni tudi takratni minister za obrambo Janez Janša, namestnik ministra za obrambo Jelko Kacin, vršilec dolžnosti načelnika Republiškega štaba za Teritorialno obrambo major Janez Slapar in član predsedstva RS Ivan Oman, ki je sodelujoče v vojaški vaji pozdravil kot vojake slovenske vojske. Ivan Oman je v svojem nagovoru tudi povedal, da naloga slovenskega vojaka ni izvajati nasilje, ampak da se upre nasilju in varuje svobodo ter suverenost slovenske države. Janez Slapar in Jelko Kacin sta po končani vaji ocenila, da je slovenska TO dobro organizirana in da je v vsakem trenutku sposobna učinkovito braniti Slovenijo.

  • 21. 3. 1991: Napočil je čas, da Slovenija gre po svoje

    Na ta dan je odmevala novica o preklicu odstopa predsednika zveznega predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). V Beogradu je bila seja zveznega predsedstva SFRJ, na kateri so razpravljali o prihodnosti države. V Sloveniji pa je potekala seja predsedstva Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS), na kateri so sprejeli odločitev za čimprejšnjo osamosvojitev Slovenije.

  • 20. 3. 1991: Med Beogradom in Bonnom

    Odločitev srbske skupščine, da ne sprejme odstopa dr. Borisava Jovića, ki je tako ostal predstavnik Srbije v zveznem predsedstvu, je v Sloveniji medijsko zelo odmevala. Sočasno je prišla napoved, da bo imelo jugoslovansko predsedstvo naslednji dan sejo, na kateri naj bi znova razpravljali o prihodnosti Jugoslavije, in sicer v razširjeni sestavi, ki naj bi med drugim vključevala tudi republiške predsednike predsedstev.

  • 19. 3. 1991: Ante Marković potegne z generali

    Praznik sv. Jožefa, zavetnika slovenskih dežel, leta 1991 Slovencem ni prinesel mirnega spanca. Armadni vrh, ki se v prejšnjih dneh sicer ni odločil za izvedbo državnega udara, je v javnost poslal dvoumno izjavo, s katero je prst izrazito usmeril (tudi) v Slovenijo. Za nameček je z njim ne čisto pričakovano potegnil zvezni premier Ante Marković.

  • 18. 3. 1991: Iskanje izhoda iz krize in Janševa napoved

    Na današnji dan je bil z ustanovitvijo Operativnega koordinacijskega telesa za primer izrednih razmer narejen ključni korak v pripravah na obrambo Slovenije. Predsednika Slovenije in Hrvaške sta povabila na pogovore predsednike republik razpadajoče Jugoslavije. Janez Janša je v pogovoru z novinarji predstavil možne različice razvoja v armadnem vrhu in jugoslovanski politiki, Koordinacija za mirovno deklaracijo pa je nadaljevala s kritiko slovenskih obrambnih prizadevanj.

  • 17. 3. 1991: Stopnjevanje napetosti in dvomi o mirni rešitvi jugoslovanske krize

    Na današnji dan leta 1991 je v Sovjetski zvezi potekal referendum o ohranitvi federacije, a so Litva, Latvija, Estonija, Moldavija, Gruzija in Armenija referendum bojkotirale. V Jugoslaviji je vladalo negotovo in napeto vzdušje, potem ko je v zveznem predsedstvu nastala popolna zmeda z odstopi predsednika dr. Borisava Jovića ter članov predsedstva iz Črne gore in Vojvodine. Slovenija se je medtem v tajnosti pospešeno pripravljala na osamosvojitev.

  • 16. 3. 1991: Od Jugoslavije ni ostalo skoraj nič

    Po odstopu predsednika jugoslovanskega predsedstva dr. Borisava Jovića je Srbija vse bolj izgubljala politično bitko za oblikovanje Jugoslavije po svoji meri. Dan po odstopu Jovića je 16. marca odstopil še Nenad Bućin, član predsedstva iz Črne gore. Nesodelovanje v predsedstvu je napovedal tudi vojvodinski predsednik Jugoslav Kostić.

  • 15. 3. 1991: Ali ima Jugoslavija še predsednika?

    Petek, 15. marec 1991, je postregel z dotlej morda najhujšo zaostritvijo v procesu umiranja jugoslovanske federacije. Odločitev zveznega predsedstva proti izrednim razmeram je za nekaj trenutkov delovala pomirljivo. A potem je klobčič zapletel predsednik predsedstva dr. Borisav Jović s svojim odstopom.

  • 14. 3. 1991: Kučan prepričeval socialiste, podprli so nas konservativci

    Na današnji dan se je končal tridnevni obisk predsednika Milana Kučana na Dunaju, ki je v slovenskih medijih izpadel predvsem kot predsednikova promocija, medtem pa je večinska avstrijska politika – z izjemo zunanjega ministra dr. Aloisa Mocka – še vedno pretežno zagovarjala umiritev jugoslovanskega konflikta in ohranitev federacije. Podobno je bilo tudi stališče politične večine v Evropskem parlamentu, ki ni dovolj upoštevala jugoslovanske resničnosti. Armadno rožljanje z orožjem se je namreč krepilo, zato so se na Slovenskem zlasti v Demosovih vrstah intenzivno krepila razmišljanja o skorajšnji odcepitvi.

  • 13. 3. 1991: Avstrija podpre Slovenijo

    Avstrijska podpora samostojnosti Slovenije se je v diplomatskih krogih pokazala tudi s povabilom predsedniku predsedstva Milanu Kučanu naj obišče avstrijskega kanclerja in predsednika države.

  • 12. 3. 1991: Nemčija z razumevanjem za slovenske zahteve po samostojnosti

    Medtem ko je slovenska parlamentarna delegacija obiskala nemške kolege v Bonnu, so Srbi v Beogradu želeli razglasiti izredne razmere in na ta način omogočiti posredovanje jugoslovanske armade.

  • 11. 3. 1991: V Sloveniji se krešejo mnenja o osamosvojitvenih ukrepih, v Srbiji se nadaljuje vrenje na ulicah

    Beograd je bil v ponedeljek v znamenju protestov. Na enem mitingu so protestirali študentje in opozicija, na drugem pa so zborovali starejši, od drugod pripeljani delavci in privrženci srbskega predsednika Slobodana Miloševića. Na ulicah glavnega mesta so bili že od sobote tudi tanki in vojska. Celo tuji tisk je pisal, da če so tanke poslali nad Srbe, jih lahko kaj kmalu pričakujejo tudi v Sloveniji in na Hrvaškem. Tako ravnanje vojske naj bi samo še utrdilo prepričanje oblasti na Hrvaškem in v Sloveniji, da je njun odhod iz države nujen. V napetem vzdušju so se v Sloveniji močno kresala mnenja o mnogih novih zakonih, ki jih je bilo treba sprejeti. Kakšna bo lokalna samouprava, kako izvesti privatizacijo, denacionalizacijo, ali imeti lastno vojsko ali ne, kako urediti študij, opredeliti vlogo t. i. narodnoosvobodilnega gibanja in podobno.

  • 10. 3. 1991: Odziv slovenskega političnega vrha na prelivanje krvi v Beogradu

    Sobotni množični protest Beograjčanov proti omejevanju medijske svobode se je iz mirnega zborovanja sprevrgel v krvav obračun policije z demonstranti. Dogodki so močno odmevali po vsej Jugoslaviji in v tujini, v nedeljo se je sešlo tudi slovensko predsedstvo.

  • 9. 3. 1991: Krvavi nemiri na ulicah Beograda: srbska oblast je s silo zatrla protirežimsko zborovanje opozicije

    V soboto, 9. marca 1991, so Beograd pretresle demonstracije, ki so se prelevile v krvav spopad. Policija je namreč množico 50.000 demonstrantov napadla z vsemi sredstvi. Srbske oblasti so protiustavno uporabile tudi enote Jugoslovanske ljudske armade. V hudih spopadih med demonstranti in policijo sta življenje izgubila en demonstrant in en policist (po neuradnih podatkih naj bi bilo smrtnih žrtev celo pet), 88 ljudi pa je bilo ranjenih. Časopisi so govorili o srbskem Tiananmenu ali dogodke primerjali z romunskimi.

  • 8. 3. 1991: Markovićev posvet s premierji republik za ohranitev federacije

    Ante Marković se je 8. marca 1991 sestal s premierji republik, da bi se dogovorili o nujnih finančnih transakcijah v zvezi z delovanjem federacije. Srečanja se je udeležil slovenski premier Lojze Peterle. Podobno željo po ohranitvi federacije je imel tudi Mihail Gorbačov, ki je v Sovjetski zvezi napovedal nov zvezni dogovor, ki naj bi omogočil obstoj zveze. Na 47. zasedanju komisije OZN za človekove pravice pa je bila tema tudi Kosovo in neuradno opozorilo komisije Jugoslaviji, da se ob nadaljevanju kršenja človekovih pravic lahko začne tudi uradni postopek proti državi.

  • 7. 3. 1991: Jugoslovanska armada brez Slovencev

    Na današnji dan je slovenski parlament podprl spremembe ustavnega zakona s področja ljudske obrambe, s katerimi je bil uveden moratorij na pošiljanje slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v jugoslovansko armado. Burne razprave in zapleti pred glasovanjem so pokazali na globok razkol med zagovorniki izgradnje slovenske vojske in njenimi nasprotniki, ki so zagovarjali demilitarizirano Slovenijo; nekateri izmed njih pa še vedno upali na ohranitev jugoslovanske skupnosti.