Skoči do osrednje vsebine

7. 3. 1991: Jugoslovanska armada brez Slovencev

Na današnji dan je slovenski parlament podprl spremembe ustavnega zakona s področja ljudske obrambe, s katerimi je bil uveden moratorij na pošiljanje slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v jugoslovansko armado. Burne razprave in zapleti pred glasovanjem so pokazali na globok razkol med zagovorniki izgradnje slovenske vojske in njenimi nasprotniki, ki so zagovarjali demilitarizirano Slovenijo; nekateri izmed njih pa še vedno upali na ohranitev jugoslovanske skupnosti.

Janez Janša pregleduje papirje v skupščini.

Janez Janša je opozoril na veliko varnostno tveganje, ki bi ga lahko povzročile ideje o demilitarizaciji Slovenije in nasprotovanje slovenski vojski. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Kam s slovenskimi naborniki?

Na današnji dan je po večdnevnih burnih razpravah slovenska skupščina (parlament) sprejela spremembe ustavnega zakona za izvedbo ustavnih dopolnil s področja ljudske obrambe, s katerimi so ustavili pošiljanje slovenskih nabornikov v jugoslovansko armado, razen če bi naborniki sami hoteli na služenje tja.  Do zadnjega trenutka ni bilo jasno, kakšen bo rezultat glasovanja, saj sta opozicijski Liberalnodemokratska stranka in Stranka demokratične prenove nasprotovali sekretarju za ljudsko obrambo (ministru za obrambo) Janezu Janši ter mu očitali, da s predlogom ustavnega zakona že oblikuje slovensko vojsko, ki ji je velik del opozicije nasprotoval z idejami o demilitarizaciji. Poslanka Liberalnodemokratske stranke Vika Potočnik je na seji potožila, kako jo bolijo politične delitve, in izrazila občutek, da so zagovorniki demilitarizacije obravnavani skoraj kot narodni izdajalci. Janez Janša ji je odgovoril, da takšnih očitkov ni slišala niti iz njegovih ust niti iz ust predlagateljev zakona, čeprav jih »stalno polagate v usta.« In dodal, da nasprotno sam nenehno posluša očitke o militarizmu.

Čeprav so se vodje poslanskih skupin nazadnje uskladili, da se nabornikov do sprejema slovenske ustave ne bo pošiljalo na služenje v JLA, je republiška ustavna komisija znova odprla razpravo o omenjenih spremembah ustavnega zakona, spremenila formulacijo nekaterih členov, nazadnje pa s tesno večino spremembe podprla. Janez Janša je izrazil razočaranje nad početjem ustavne komisije in povedal, da bodo morali v primeru zavrnitve zakona že v ponedeljek naborniki oditi na služenje v JLA ter dodal, da bo njihove pritožbe »pošiljal direktno dr. Francetu Bučarju.« 

France Bučar je v izogib »padcu« ustavnega zakona dal Janšev predlog v zvezi z ugovorom vesti in trajanjem civilnega služenja, ki mu je del opozicije nasprotoval, na ločeno glasovanje; poslanci so predlog zavrnili, ustavni zakon pa je bil izglasovan s potrebno večino in pospremljen z aplavzom. Za okoli 12.000 slovenskih nabornikov v tistem letu je to pomenilo, da jim ni bilo treba na služenje v JLA, ampak so lahko služili vojaški rok doma v okviru teritorialne obrambe ali republiškega sekretariata za notranje zadeve. Zaradi pomanjkanja izobraževalnih središč in denarja ter prostorske stiske je bilo za leto 1991 predvideno vojaško služenje okoli 3000 nabornikov.

Minister Janez Janša je po seji za Delo komentiral izid glasovanja in izrazil zadovoljstvo, da je bil zakon nazadnje sprejet. Ob tem pa je izrazil še upanje, da bo Slovenija v času, ko bodo tudi že vpoklicani slovenski naborniki začeli zapuščati JLA, »dobila lastne vojaške enote, ki bodo nastale z usposabljanjem v teritorialni obrambi. Če pa to ne bi bilo možno, potem bomo prišli v položaj, ko bomo imeli na ozemlju Slovenije samo redne vojaške enote, v katerih ne bo Slovencev«.

Zamudniški predlog ohranitve jugoslovanske skupnosti

Skupina pravnikov, ekonomistov in politologov z različnih delov Jugoslavije je po naročilu zveznega predsedstva s tednom zamude izoblikovala predlog skupnih področij prihodnje jugoslovanske skupnosti ter ga poslala predsednikom republik in pokrajin ter predsednikoma zvezne vlade in skupščine (parlamenta) SFRJ. V dokumentu so poudarili štiri področja, ki bi lahko bila v prihodnji jugoslovanski povezavi skupna: gospodarstvo, zunanja politika, obramba in človekove pravice. O tem predlogu naj bi razpravljali na razširjeni seji zveznega predsedstva SFRJ 12. marca. 

Avtor: mag. Jurij Pavel Emeršič