Dvanajsteričino priznanje Slovenije

Vsebina poročila Badinterjeve arbitražne komisije z razsodbo, katere od nekdanjih jugoslovanskih republik izpolnjujejo pogoje Evropske skupnosti za priznanje, sicer uradno še ni bilo znana, vendar so nekateri komentarji dali vedeti, da priznanje Slovenije ni sporno. Zatikalo pa se je pri drugih državah. Tako je francoski zunanji minister Roland Dumas stanje komentiral z besedami, da bi od štirih republik eni že lahko ugodili, za druge pa bi to storili postopoma. Francija ne podpira priznanja Hrvaške in ga odsvetuje tudi Italiji. Na drugi strani je avstrijski kancler Franz Vranitzky jasno izjavil, da bo Avstrija v prihodnjem tednu priznala Slovenijo in Hrvaško. Poleg tega je pojasnil, da naj bi po njegovih informacijah obe državi priznale še Italija, države Beneluksa in nekatere skandinavske države.

Novi predsedujoči ministrskega sveta Evropske skupnosti Deus Pinheira je že pred dnevi potrdil, da ugotovitve arbitražne komisije sicer niso zavezujoče, kar pride prav nekaterim državam z zadržki. Poleg tega pa je dejal, da Nemčija ni ravnala v nasprotju s stališči Evropske skupnosti, ko je že napovedala priznanje s 15. januarjem.

Demokrati naj iz vlade umaknejo svoje ministre

Na tiskovni konferenci Slovenskih krščanskih demokratov je predsednik Lojze Peterle izrazil začudenje zaradi izjav predsednika Milana Kučana in zunanjega ministra Dimitrija Rupla, saj sta njegov nedavni obisk v Avstriji razglasila za zasebnega.

Peterle je potrdil, da konferenca podpira sklepe iz Dolskega in da se zavzemajo za izvedbo volitev konec aprila. Nadalje je pozval Demokratsko stranko, ki je javno izražala nezaupanje v vlado, naj iz nje umakne svoje ministre, če je odpovedala podporo vladi. Vlada je v tem času po besedah Peterleta pripravil program in spisek zakonov, ki naj bi jih parlament sprejel pred volitvami konec aprila.

Sprejetje številnih pomembnih zakonov

V slovenskem parlamentu je bilo za prihodnje dni napovedanih več sej, ki naj bi potrjevale nekatero ključno zakonodajo na raznih področjih. Tako sta bila na sporedu nova zdravstvena zakonodaja in zakon o prometnih davkih, ob njiju pa še osnutek državnega proračuna in zakon o spreminjanju deviz v obveznice. Poleg tega naj bi poslanci obravnavali še zakon o socialnem varstvu, družinskih dajatvah ter zaposlovanju tujcev, s finančnega področja pa o prisilni poravnavi, stečaju in varstvu konkurence.

Predlog zakona o spreminjanju deviznih vlog občanov je z amandmajem, ki pravi, da mora banka lastnikom deviznih vlog izročiti za devizno vlogo prenosljive obveznice Republike Slovenije, požel veliko zanimanja v javnosti. Te obveznice bi lastniki deviznih vlog lahko obdržali do amortizacije, lahko pa bi jih prodali tudi na trgu vrednostnih papirjev.

Avtor: Martin Nahtigal

Viri in literatura:

• Delo, 11. in 13. 1. 1991.
• Večer, 11. in 13. 1. 1991.
• Boštjan Furlan, Ožbej Peterle, Marko Balažic. Slovenija in pika! Ljubljana, 2016.
• Janez Janša. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992 (3., dopolnjena izdaja), Ljubljana, 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.