Skoči do osrednje vsebine

Novice

Prilagodite izpis
Ponastavi
  • Danes

    26. 2. 1991: Brezupno iskanje jugoslovanskega modus vivendi

    Na današnji dan so odmevali različni poskusi za mirno rešitev jugoslovanskega konflikta in ohranitev ohlapne jugoslovanske povezave. Del slovenske politike je opozarjal na mednarodno osamitev ob odcepitvi in zaviral popravo nekaterih starih krivic. Slovenska narodna manjšina v Avstriji si je medtem prizadevala za mednarodno priznanje Slovenije.

  • 25. 2. 1991: Demosova vlada išče podporo proračunu

    Petindvajsetega februarja 1991 so po petintridesetih letih razpustili vojaško organizacijo Varšavskega sporazuma, v vojni v Perzijskem zalivu so se začeli spopadi za mesto Kuvajt, na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa so se opredelili do predloga republiškega proračuna.

  • 24. 2. 1991: Republiški voditelji podajajo svoj pogled na prihodnost Jugoslavije, Zeleni Slovenije polemično o razrezu proračunskih sredstev

    Nedeljo 24. februarja 1991 so na jugoslovanski ravni zaznamovali odmevi po sestanku predsedstva SFRJ v Sarajevu 22. februarja, na katerem so predstavniki republik znova neuspešno skušali presekati jugoslovanski gordijski vozel. V Sloveniji so Zeleni polemično razpravljali o deležu sredstev, namenjenih vojski. Pozornost javnosti so to nedeljo sicer pritegnile predvsem razmere v Iraku oziroma Kuvajtu, kjer so koalicijske sile pod vodstvom ZDA začele dolgo pričakovano kopensko ofenzivo za osvoboditev te države, ki so jo vse od avgusta leta 1990 zasedale enote iraškega diktatorja Sadama Huseina.

  • 23. 2. 1991: V tujini pozornost zalivski vojni, doma nič novega

    Soboto 23. februarja 1991 so zaznamovali predvsem dogodki v tujini. Ameriški predsednik George Bush je namreč iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu postavil ultimat, da najpozneje v soboto do 18. ure po srednjeevropskem času začne umikati svoje čete iz zasedenega Kuvajta.

  • 22. 2. 1991: Kdo bo za pijačo dal, ko umrla bo država?

    Ali je največja težava Jugoslavije gospodarske, socialne ali nacionalne narave? Se sploh kdo resno prizadeva za reševanje enega ali drugega problema? Se je o tem v Jugoslaviji sploh mogoče mirno pogovarjati? Petek je prinesel nekaj takih poskusov.

  • 21. 2. 1991: Ko nastopi novo vodstvo RTV Slovenija, levica in mediji skočijo v zrak

    Skupščina je dala soglasje k imenovanju novega vodstva javne radiotelevizije RTV Slovenija (RTV), kar je razjezilo tako levičarsko opozicijo kot medije.

  • 20. 2. 2021: Ustavnopravni prevzem suverenosti

    Na današnji dan pred tridesetimi leti je Slovenija v skladu s plebiscitarno odločitvijo napravila še en velik korak na poti k samostojni in neodvisni državi.

  • 19. 2. 1991: V znamenju priprav na popolno ustavno suverenost

    Razvoj dogodkov na domačem političnem parketu je bilo mogoče razbrati že iz jutranje vremenske napovedi: zmerni oblačnosti, ki se je v osrednji Sloveniji zadržala po obisku predsednika jugoslovanske vlade Anteja Markovića prejšnji dan, je čez dan sledila razjasnitev, obeti suhega vremena pa so bili dobra popotnica sprejetju amandmaja k slovenski ustavi, s katerim je Slovenija z zvezne ravni prevzela vse svoje suverene pristojnosti.

  • 18. 2. 1991: Ante Marković prišel v Ljubljano reševat zvezno blagajno

    Jugoslovanski premier Ante Marković je prišel v Ljubljano na pogovore s slovenskim vodstvom s predsednikom vlade Lojzetom Peterletom na čelu. Obenem bi rada jugoslovanska oblast razširila pristojnosti zveznih organov. Hkrati pa je na ravni republik življenje potekalo v drugačni resničnosti. Tako je Srbija že poskušala z lokalnimi referendumi razširiti svoje ozemlje na območju Slavonije. V Sloveniji pa so nekatere znane osebnosti pozivale k odložitvi razprave o novi slovenski zastavi.

  • 17. 2. 1991: Slovenska vladna delegacija končala šestdnevni obisk Beneluksa

    Slovenska vladna delegacija pod vodstvom premierja Lojzeta Peterleta je na obisku v državah Beneluksa Evropsko skupnost obvestila o slovenskih demokratizacijskih in osamosvojitvenih namenih. Medtem je delegacija skupščine Republike Slovenije v Litvi utrjevala dobro sodelovanje med državama.

  • 16. 2. 1991: Ciril Ribičič o rdeči zvezdi in s pomisleki o razdružitvi Jugoslavije

    Med glavnimi temami posveta delegatskega kluba Stranke demokratične prenove (SDP) sta bili resolucija o razdružitvi in nova slovenska zastava brez rdeče zvezde. Nekdanje lastnike po drugi svetovni vojni razlaščenega premoženja je skrbelo omejevanje lastninske pravice.

  • 15. 2. 1991: Dve tretjini anketiranih zaupata v samostojno Slovenijo

    V petek, 15. februarja 1991, so bili predstavljeni rezultati telefonske ankete Dela Stik, opravljene med 731 naključno izbranimi telefonskimi naročniki. Dobra polovica vprašanih je odgovorila, naj Slovenija pohiti z osamosvajanjem, torej naj se osamosvoji še pred uradnim iztekom šestmesečnega roka, postavljenega na plebiscitu.

  • 14. 2. 1991: Sladko-kisli obisk v Bruslju

    Na valentinovo 1991 je visoka delegacija slovenske vlade pod vodstvom Lojzeta Peterleta obiskala sedež Evropske skupnosti v Bruslju. Medtem so se člani »vlade v sence« v Beogradu sešli s predstavniki srbske opozicije.

  • 13. 2. 1991: Odstranitev rdeče zvezde in vizija Jugoslavije

    Ustavna komisija je tega dne oblikovala predloga amandmajev, na podlagi katerih je okrepila slovensko suverenost in z zastave odstranila rdečo zvezdo. V Beogradu so medtem potekali pogovori državnega predsedstva glede jugoslovanske prihodnosti, slovenska vladna delegacija pa je iskala podporo Sloveniji v državah Beneluksa.

  • 12. 2. 1991: Z odhodom Slovenije Jugoslavije ni več

    Dvanajstega februarja 1991 je večino notranje politike zaznamovala priprava izhodišč za prihajajočo sejo predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) v Beogradu. Predsednik vlade Lojze Peterle je za pridobivanje mednarodne podpore obiskal države Beneluksa, voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov pa je predlagal razpustitev Varšavskega pakta.

  • 11. 2. 1991: Proračun oblikovan v duhu samostojne države, nadaljevalo se je burno politično dogajanje

    Slovensko javnost je razburjala Deklaracija za mir, ki so jo podpisali tudi štirje člani slovenskega predsedstva: Milan Kučan, Dušan Plut, Ciril Zlobec in Matjaž Kmecl. Po polemičnih razpravah na več sejah izvršnega sveta je bil oblikovan končni osnutek proračuna, ki je kot neposreden vir vključeval vse prometne davke in carine, česar prvi predlog ni predvideval. Slovenska demokratična zveza (SDZ) se je na seji sveta odločila za izvedbo predčasnega kongresa stranke. Za najstarejši hrvaški časnik je Milan Kučan potrdil oceno o razdružitvi Slovenije in SFRJ.

  • 10. 2. 1991: Različni pogledi na prihodnost Jugoslavije se krepijo

    Nedelja, 10. februarja, je bila še vedno v znamenju odzivov na neuspešno zasedanje jugoslovanskega predsedstva, ki je potekalo pred dvema dnevoma in na katerem se republiški voditelji niso uspeli dogovoriti o političnem preustroju države. Kot so pokazale izjave voditeljev jugoslovanskih republik, so se predstave o nadaljnji usodi Jugoslavije močno razlikovale, številni pa še vedno niso opustili upanja na nadaljevanje vse bolj razpadajočega jugoslovanskega projekta. Na mednarodnem prizorišču so odmevali predvsem rezultati litovskega plebiscita o neodvisnosti.

  • 9. 2. 1991: Pust in padle maske

    Sobota, 9. februarja 1991, je potekala mirno, brez večjih političnih dogodkov. Bil je dan po slovenskem kulturnem prazniku in pustna sobota. V časopisju so še odmevali dogodki preteklega dne, povezani z neuspešnimi pogovori v Beogradu, z zahtevami srbskih predstavnikov in njihovim odnosom do Slovenije in Hrvaške, ki je bil razviden iz objavljenega stenograma seje jugoslovanskega predsedstva.

  • 8. 2. 1991: Dan, ko je propadel poskus dogovora o prihodnosti Jugoslavije

    Na Prešernov praznik je slovenske ceste prekrila snežna odeja, ki je prinesla kar nekaj zastojev in težav v prometu. Težave in nesporazumi pa so se že dalj časa kopičili tudi v kulturi. V medijih je bil na Prešernov praznik opazen sovražen odnos do ministra za kulturo.

  • 7. 2. 1991: Orožje laži, mediji so podprli razorožitev Slovenije

    Prelomni časi leta 1991, ko se ni dobro vedelo, kaj bo prinesel naslednji dan, so se dobro pokazali na osrednji kulturni prireditvi: podelitvi Prešernovih nagrad. Negotovost je bila tako velika, da jo je omenil celo slavnostni govornik.